"Sočasna okužba pri okuženem s koronavirusom bistveno poveča tveganje za zaplete in smrt, zato je zlasti za starejše in druge ranljive skupine zaščita pred gripo zelo pomembna," je v začetku meseca opozoril minister za zdavje Tomaž Gantar in državljane pozval k množičnemu cepljenju proti gripi.
Na seji državnega zbora, na kateri so poslanci sprejemali odločitev o brezplačnem cepljenju za vse državljane, se je s političnim govorom pridružila tudi Janja Sluga, vodja poslanske skupine SMC kot pobudnice tega ukrepa: "Apeliram na vse nas v tem prostoru, potem pa seveda tudi na vse tiste, ki nas spremljajo (po televiziji, op.p.), da to možnost vsi skupaj v čim večjem številu izkoristimo in vsaj na ta način pripomoremo k zajezitvi covid-19."
Letos so zdravstveni strokovnjaki še posebej priporočali cepljenje. Poleg razbremenitve zdravstvenega sistema in zaščite najbolj ogroženih skupin prebivalstva se pojavljajo strokovne ocene, da cepivo proti gripi okrepi imunski sistem in s tem dodatno pomaga v boju proti covid-19. Tudi Evropska komisija je kot enega ključnih kratkoročnih ukrepov že letos poleti izpostavila povečano cepljenje proti gripi.
Ob predpostavki, da bi se cepili vsi državljani, bi morala država za ta ukrep zagotoviti dobrih deset milijonov evrov. Odmerek cepiva proti gripi namreč stane okrog 5,38 evra. A politične obljube so se v tednu dni izkazale za neuresničljive, pozivi pa politični marketing, saj ukrep ni bil usklajen med državnimi organi.
Vlada Janeza Janše, minister za zdravje Tomaž Gantar in Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) pod vodstvom Milana Kreka so tako pri tem pomembnem vprašanju pogrnili na celi črti.
Preberite še:
Ne le virus, problem je, da vsi kimajo Janši #grafika
NIJZ: cepiva bi lahko zmanjkalo
Zaradi vrhunca drugega vala epidemije covid-19 in posledične preobremenitve epidemiologov ima namreč večina ambulant na devetih območnih enotah NIJZ zapolnjene termine cepljenja vsaj do konca meseca novembra, posamezne pa tudi že v mesecu decembru. Torej že v času, ko se začne število okužb skokovito povečevati.
Podobno je pri osebnih zdravnikih, ki cepljenje proti gripi organizirajo v svojih ambulantah oziroma zdravstvenih domovih. Tem so na NIJZ odstopili del cepiva, da bi hitreje izvedli cepljenje. Po naših informacijah se je pri nekaterih nabrala dolga čakalna doba, drugi pa že javljajo pacientom, da je cepiva zmanjkalo in naj poskusijo srečo drugje.
"Glede na povpraševanje cepiteljev po cepivu lahko predvidevamo, da ga pri posameznih izvajalcih cepljenja tudi že zmanjkuje. V kolikor bo interes prebivalcev za cepljenje proti gripi še vedno tako velik, potem bi se lahko tudi zgodilo, da bi cepiva zmanjkalo za vse, ki bi se želeli cepiti," so informacije potrdili na NIJZ.
In to se je tudi zgodilo. Cepiva je zmanjkalo, ker ga je NIJZ enostavno naročil premalo.
Že za najbolj ranljive premalo cepiva
Za letošnjo sezono so na NIJZ kupili le 270.000 odmerkov cepiva. Do sedaj so jih prejeli 250.000, predvidoma sredi novembra pa pričakujejo dodatnih 20.000 odmerkov. To pomeni, da se bo lahko v letošnji sezoni cepilo največ 13,5 odstotka prebivalcev.
Za primerjavo: starejših od 65 let, za katere posebej priporočajo cepljenje proti gripi, je v Sloveniji trenutno več kot 20 odstotkov celotne populacije. Tem je potrebno prišteti še ostale ogrožene skupine, kot so kronični bolniki, majhni otroki (od šest mesecev do dveh let), nosečnice ter osebe z izjemno povečano telesno težo.
Že preprost izračun torej pokaže, da v državi ne bo dovolj odmerkov cepiva za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Kaj šele za splošno prebivalstvo, ki mu je vlada z zadnjim protikoronskim paketom omogočila brezplačno cepljenje.
Na vrhuncu lanske sezone je bilo hospitaliziranih 450 bolnikov, pri katerih so ugotovili gripo, in 300 bolnikov z respiratornim sincicijskim virusom. Za primerjavo, včeraj je bilo zaradi covid-19 hospitaliziranih 560 ljudi.
Ob tem je potrebno še dodati, da se na ministrstvu za zdravje ob pričakovanem navalu državljanov niso odločili, da bi v skladu s priporočili stroke dali prednost kroničnim bolnikom in starejšim ter zaposlenim v zdravstvu in domovih za starejše. Zdaj namreč velja pravilo, kdor prvi pokliče, je prvi cepljen.
Na NIJZ se branijo, da so cepivo naročali že spomladi, približno pol leta pred začetkom cepilne sezone. "V maju, ko se je naročalo cepivo proti sezonski gripi, odločitve o brezplačnem cepljenju proti gripi še ni bilo," so pojasnili. Dodali so, da so naročili skoraj 100.000 odmerkov več kot leto prej in skoraj trikrat več, kot so imeli povpraševanj s strani izvajalcev cepljenja.
Bruselj že julija: nabavite dodatne odmerke
Evropska komisija je že sredi julija pripravila seznam kratkoročnih ukrepov, s katerimi bi se države Evropske unije lažje odzvale na nove izbruhe covid-19. Ob testiranju, sledenju stikom okuženih, zagotavljanju nemotene preskrbe z osebno zaščitno opremo in zagotovitvi zadostnih zdravstvenih zmogljivosti je izpostavila tudi ukrepe za "zmanjšanje bremena sezonske gripe".
Tako bi morale države članice do septembra razmisliti o zgodnejšem začetku kampanj za cepljenje, tudi na delovnem mestu, prek javnih naročil naročiti in si zagotoviti dodatno količino odmerkov cepiva ter (kadrovsko) okrepiti infrastrukturo za cepljenje med izbruhom novega koronavirusa.
Preberite še:
Ker so pri Počivalšku zavlačevali, bodo z opremo spet težave
Toda opozorila iz Bruslja so v Ljubljani očitno preslišali. Odzvali so se, ko je bilo že prepozno. Šele pred kratkim so z NIJZ vsem proizvajalcem, ki izdelujejo cepivo, posredovali dodatno povpraševanje za pridobitev cepiva proti gripi in prejeli negativne odgovore. "Prav tako smo preverjali, ali bi katera od držav odstopila cepivo Sloveniji, vendar glede na povečano povpraševanje tudi drugod, pozitivnega odgovora nimamo," so dejali na NIJZ.
Za november so načrtovali tudi komunikacijsko kampanjo, za katero so pripravili gradiva, v njej pa bi povezali številne partnerje v zdravstvu in zunaj njega. "Glede na dejstvo, da je zanimanje preseglo pričakovanja in da tudi cepiva za zdaj kot kaže ne bo dovolj, širše komunikacijske kampanje ne načrtujemo."
Slovenija v neslavni druščini
Nekatere druge države te težave niso imele in so še pravočasno poskrbele za nabavo dodatnih odmerkov cepiva proti gripi.
Nemški minister za zdravje Jens Spahn je 14. oktobra, tik pred začetkom sezone gripe napovedal, da so naročili šest milijonov dodatnih odmerkov cepiva, s čimer bodo preprečili pomanjkanje in hkratni izbruh epidemije gripe in covid-19. Tudi v Nemčiji so se namreč odločili, da bo cepljenje proti gripi brezplačno za vse državljane.
Za 83 milijonov ljudi bodo imeli na voljo kar 26 milijonov odmerkov cepiva, kar je dvakrat več kot leto pred tem. Z njimi bodo lahko cepili skoraj tretjino celotnega prebivalstva, torej še enkrat več kot v Sloveniji. Spahn je pozval Nemce, posebej tiste iz ogroženih skupin prebivalstva, naj se čim prej cepijo proti gripi. "Lahko pride do težav z dobavo, a cepiva ne bo zmanjkalo," je poudaril nemški zdravstveni minister.
Na Dunaju so naročili 400.000 odmerkov cepiva proti gripi, kar bo zadostovalo za 25 odstotkov prebivalstva. V Švici so naročili dodatnih od 400 do 600 tisoč odmerkov cepiva, tako da ga bodo imeli dovolj za 20 odstotkov prebivalstva. Dodatne odmerke so naročali tudi Madžari, pa tudi Hrvati, ki so že imeli naročenih 460.000 doz in si zagotovili dodatnih 230.000 doz.
Mnogo več težav so imeli na Poljskem, kjer so se že prejšnjo sezono zaradi vsesplošnega nezaupanja v cepljenje in farmacevtska podjetja cepili vsega štirje odstotki prebivalstva. Pa na Češkem, ki je v drugem valu najbolj prizadeta država v Evropi. Naročili so vsega 850.000 odmerkov cepiva, kar bo dovolj za osem odstotkov prebivalstva. In v Sloveniji, ki spada v neslavno skupino držav z eno najnižjih stopenj cepljenosti starejših nad 65 let. Družbo ji delajo Romunija, Litva, Slovaška, Latvija in Estonija.
