Nada Drobne Popovič, ki je vodenje Petrola začasno prevzela oktobra lani po odstopu Tomaža Berločnika, januarja pa je bila imenovana za petletni mandat, je padla v nemilost Slovenske demokratske stranke (SDS) in Darija Južne, enega največjih lastnikov Petrola.
Po naših informacijah oboji že pripravljajo teren za njeno zamenjavo. Mediji SDS so tako že konec tedna začeli napadati Nado Drobne Popovič. Le dva tedna po obisku ameriškega zunanjega ministra Mika Pompea v Sloveniji so jo obtožili, da je "ključni akter ruskih poslovnih interesov" pri nas. Pred prihodom na Petrol je bila namreč prva finančnica družbe Acroni v lasti SIJ - Slovenske industrije jekla oziroma ruskega jeklarskega tajkuna Andreja Zubickega.
Da moč Nade Drobne Popovič upada, je postalo jasno že ob petkovem imenovanju novega člana uprave Petrola, zadolženega za področje prodaje. Na tem položaju si je sama namreč želela videti dosedanjega direktorja prodaje Roberta Bizjaka, a za to ni dobila podpore. Nadzorni svet je nato imenoval Jožeta Smoliča, direktorja področja razvoja prodajnih mest, ki je celotno kariero preživel v Petrolu. Zeleno luč za to naj bi prižgal Južna. Člani uprave Petrola so še Jože Bajuk, Matija Bitenc in delavska direktorica Ika Krevzel Panić.
Dari Južna – gospodar Petrola
Čeprav Dari Južna obvladuje le okrog deset odstotkov delnic Petrola, postaja ključni igralec v dogajanjih okrog družbe. Pomembno vlogo je imel že pri lanskem odhodu Berločnikove uprave. Tej je očital, da z investicijskimi načrti načenja finančni položaj družbe. Pritiskal je za njeno zamenjavo, ki jo je operativno izpeljala Nada Drobne Popovič, takrat še predsednica nadzornega sveta.
Južna je takrat zanikal, da delnice Petrola prodaja. Prav to naj bi bil po nekaterih informacijah glavni razlog, da je nasprotoval Berločnikovim načrtom. Z njimi bi se namreč denarni tok Petrola od lastnikov preusmerjal v investicije, družba pa bi se intenzivneje zadolžila. Že lani poleti je Južna v Bratislavi preverjal, kakšne načrte s Petrolom ima največji zasebni lastnik, slovaško-češka finančna skupina J&T, ki se delež že nekaj časa trudi povečati. Takrat do dogovora ni prišlo.
Zdaj naj bi Južna izgubil zaupanje tudi v Nado Drobne Popovič, saj da njena uprava ni primerna za vodenje Petrola v novih razmerah. Epidemija covid-19 je Petrol v drugem četrtletju prvič po letu 2010 pahnila v izgubo (1,9 milijona evrov). V prvi polovici leta je naftni trgovec ustvaril 1,53 milijarde evrov prihodkov od prodaje. To je 28 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Po napovedih bo Petrol letos v najboljšem primeru ustvaril 80 odstotkov lanskega denarnega toka (EBITDA). To pomeni, da bo tudi denarja za delničarje manj.
Dari Južna za pojasnila ni dosegljiv. Ker se je očitno sprijaznil s tem, da v teh časih na kratek rok ne bo mogel prodati Petrola, si zdaj na vrhu želi upravo, ki bo po njegovem razvojno povečevala vrednost družbe. Po informacijah iz virov blizu družbe je aktualna uprava med epidemijo ustavila večino razvojnih in strateških projektov.
Prav tako je zamenjala celotno garnituro dolgoletnih vodilnih menedžerjev. V zadnjih mesecih so s Petrola po naših podatkih odšli vodja financ, računovodstva in informatike Tadeja Šteharnik, direktorica pravnega in kadrovskega področja Nina Potisek, direktor za področje digitalizacije Miha Valentinčič, izvršni direktor Janez Grošelj, direktor financ Uroš Kalan, član uprave hrvaškega Petrola Miran Jug, direktor področja upravljanja energentov Aleš Koželjnik, direktor podjetja Eltec Jože Torkar in številni drugi. V Petrolu so že pred časom pojasnili, da "se kadrovski premiki izvajajo ves čas na vseh ravneh in področjih dela".
Bodo stari nadzorniki spet na preizkušnji?
Vpliv Darija Južne izhaja tudi iz novih razmer na politični šahovnici. Ni skrivnost, da je šlo pri lanskem udaru na Berločnika za projekt nekakšne koalicije "voljnih". Rušenje uprave Petrola so takrat zaradi različnih motivov podprle posamezne stranke vlade Marjana Šarca, najbolj izrazito Socialni demokrati (SD), Slovenski državni holding (SDH), Dari Južna in nekateri lobistični "prosti strelci". Ob taktičnem molku SDS so zamenjavi v opoziciji najglasneje nasprotovali v NSi, kjer so takrat sklicali celo izredno sejo parlamentarnega odbora za finance.
Po zamenjavi oblasti je Južna skupni jezik našel s SDS, ki ima v tej vladi po pričakovanjih glavno besedo pri kadrovanju v gospodarstvu. Njuna stična točka je Andrej Vizjak, minister za okolje in dolgoletni prijatelj Darija Južne, s katerim sta skupne interese uveljavljala že v času prve Janševe vlade.
To Južni daje poseben položaj v primerjavi z ostalimi večjimi zasebnimi delničarji Petrola. Ključno vprašanje je, ali bo morebitno zamenjavo izpeljal aktualni nadzorni svet, ki je bil imenovan še v času Šarčeve vlade, mandat pa se mu izteče aprila prihodnje leto. Naši viri trdijo, da je to že zdaj mogoče. Med šestimi predstavniki kapitala so namreč vsaj trije, ki bi bili pripravljeni izpeljati to operacijo: ob Mladenu Kaliterni, ki je bil imenovan v kvoti Darija Južne, še Igo Gruden in Janez Pušnik, ki je bil v nadzorni svet letos imenovan na željo generalnega sekretarja SDS Boruta Dolanca. V nadzornem svetu ob treh predstavnikih zaposlenih sedijo še Sašo Berger, Sergej Goriup in Metod Podkrižnik.
