Še pred koncem poletja naj bi bilo znano, kdo bo zmagal v boju za nakup trenutno največjega svežnja terjatev pri nas.
Avstrijska slaba banka, ki je nastala po sanaciji Hypo banke, od novembra vodi postopek prodaje svoje slovenske izpostave Heta Asset Resolution.
Na prodaj so Heta in njeni odvisni družbi TCK in TCV, ki skupaj upravljajo:
- kreditni portfelj v višini 551 milijonov evrov, od tega 386 milijonov evrov slabih in 166 milijonov evrov donosnih posojil, in
- portfelj več tisoč nepremičnin v vrednosti 110 milijonov evrov.
Večinoma gre za lizinške pogodbe še iz časov, ko je Hypo Leasing vladal na slovenskem lizinškem trgu in financiral nekatere največje nepremičninske projekte.
Konec meseca se izteče rok za oddajo nezavezujočih ponudb, prodajni postopek pa naj bi bil predvidoma zaključen maja letos.
Spopad med največjimi igralci na trgu
Za obsežni portfelj so se po naših informacijah spopadli nekateri največji igralci na slovenskem trgu odkupa slabih terjatev in svetovni finančni skladi:
1) Švicarski DDM Holding, ki se ukvarja z upravljanjem problematičnega premoženja. Do zdaj je v Sloveniji v glavnem odkupoval slaba potrošniška posojila.
2) Norveški sklad B2Holding, ki je v Sloveniji doslej kupil več svežnjev bančnih terjatev. DDM Holding in B2 Holding sta lani že skupaj kupila odvisno družbo Hete na Hrvaškem, v Sloveniji pa sta za zdaj oddala konkurenčni ponudbi.
4) Ameriški finančni sklad Bain Capital, ki je že kupil odvisno družbo Heta v Italiji in skupaj z njo za 570 milijonov evrov terjatev.
5) Deutsche bank, ki se poskuša prebiti na slovenski trg bančnih terjatev. S finančnim skladom Alfi, ki združuje slovenske vlagatelje, je zainteresiran za odkup skoraj 300 milijonov evrov terjatev do trgovske družbe Engrotuš.
6) Ameriški finančni sklad CarVal Investors, ki upravlja več kot deset milijard dolarjev premoženja. Zanimal se je že za druge pakete slabih bančnih terjatev, in sicer od Abanke.
Avstrijci, ki jim pri prodaji svetuje družba Deloitte, po naših informacijah za slovenski porftelj pričakujejo ponudbe v vrednosti od 175 do 200 milijonov evrov.
Na slabi banki tudi znani poslovneži
Ne gre za prvo prodajo večjega paketa terjatev nekdanjega Hypa v Sloveniji.
Že v začetku leta 2017 je Heta začela s prodajo za 121 milijonov evrov terjatev do slovenskih podjetij, med drugim do Merkurja v stečaju, obeh cerkvenih Zvonov v stečaju, Imos holdinga v stečaju in Sportine Bled.
V drugi polovici lanskega leta so iskali kupca za 56 milijonov evrov terjatev ali desetino portfelja. Na prodaj so bile terjatve do štirih podjetij, med drugim do Electe Naložb v lasti družine Janković in Mons, ki ga je obvladoval nepremičninski poslovnež Jože Anderlič.
Kdo so bili največji dolžniki
Heta je torej v zadnjih letih že unovčila ali prodala večino svojega premoženja.
Na njej je leta 2015 končalo za najmanj 1,6 milijarde evrov dolgov slovenskih podjetij, ki bi jih lahko razdelili v tri skupine:
- V prvi so veliki nepremičninsko-gradbeni projekti, ki jih je financiral Hypo. Med njimi so nekateri posli z Vegradom, ki so jih v zadnjih letih preiskovali avstrijski in slovenski kriminalisti. Pa tudi posojilo podjetju Tridana, ki je zgradilo poslovno-stanovanjski objekt Situla ob železniški postaji v Ljubljani.
- V drugi skupini so posojila večjim podjetjem, na primer do Istrabenza in njegove turistične divizije, Save Turizma, Merkurja, Pivovarne Union, Marmorja Hotavlje, Nafte Petrochema, Imosa, Preventa Globala, GPG Inženiringa ...
- v tretji skupini so bila posojila bolj ali manj znanim poslovnežem, nekateri od njih so bankrotirali ali pa se celo znašli v kriminalističnih ali davčnih preiskavah. Med tistimi, ki so očitno brez težav v Hypu dobili tudi večmilijonska posojila, je podjetje v solasti družine Janković, nepremičninski projekt Urbana oaza na Viču v Ljubljani, ki si ga je zamislil domnevni kralj steroidov Mihael Karner, in podjetnik Marjan Mikuž, znan iz zgodbe s preprodajo zemljišč Luki Koper.
Šlo je torej tako za posojila velikim in dobro stoječim slovenskim podjetjem kot za slaba posojila podjetjem, ki so končala v stečaju. V nekaterih primerih so bila tudi že poplačana.
Največji dolžniki so bili:
- nekdanji Vegrad (258,8 milijona evrov),
- Mercator (131,6 milijona evrov),
- Hofer trgovina (115,9 milijona evrov),
- Istrabenz (87,3 milijona evrov),
- Poteza naložbe (55,9 milijona evrov),
- Merkur (52,8 milijona evrov),
- Acroni (41,4 milijona evrov),
- Engrotuš (40,6 milijona evrov),
- Tridana (40,3 milijona evrov),
- Cimos (40,2 milijona evrov) in
- Petrol (40,1 milijona evrov).
Provizije na račune v davčne oaze
Kot je znano, je Hypo zašel v finančne težave zaradi ambiciozne rešitve na Balkanu in kreditiranja številnih tveganih poslov. To je bilo v času, ko ga je vodil še Wolfgang Kulterer.
Nekatere od poslov so pod drobnogled vzeli tudi organi pregona, saj so odkrili odtekanje ogromne količine denarja na račune v davčnih oazah. Šlo je za izplačevanja spornih provizij nekdanjim vodilnim v skupini Hypo in partnerjem pri projektih.
Leta 2009 je eno največjih bančnih skupin v regiji pred bankrotom rešila avstrijska država, ki jo je najprej podržavila, nato pa začela prodajo osnovne bančne in drugih dejavnosti. Za ta namen so ustanovili slabo banko, družbo Heta Asset Resolution.
Večino premoženja so že prodali, skladno z junija objavljenim načrtom pa ga nameravajo v celoti unovčiti do konca prihodnjega leta.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
