Ko je januarja lani družba Valji iz Štor prešla v večinsko last investicijske družbe Elements Skladi, se je zdelo, da se ji je uspelo ubraniti pred črnim scenarijem.
Pol leta pozneje so Valji spet na prelomnici. Celjsko okrožno sodišče je namreč pred dnevi na predlog Elements Skladov uvedlo prisilno poravnavo v družbi, ki bo imela velik vpliv na lokalno gospodarstvo. V Štorah se nameravajo reševati predvsem na račun dobaviteljev.
Stečaj bi udaril po dobaviteljih
Na proizvajalca valjev je vezano večje število dobaviteljev, ki jim grozijo odpisi. Navadni upniki imajo do Valjev po naših podatkih za več kot sedem milijonov evrov navadnih terjatev.
Nekateri od njih zato že napovedujejo zaustavitev dobav. To bi dokončno onemogočilo proizvodnjo v Valjih. Pri tej se že zdaj po informacijah iz sindikalnih vrst pojavljajo težave zaradi pomanjkanja likvidnostnih sredstev za nakup materialov.
Spet drugi dobavitelji opozarjajo, da bi odpisi terjatev ogrozili njihov obstoj. Eno od teh je podjetje Eurostil iz Šentjurja pri Celju, ki zaposluje 20 ljudi, ukvarja pa se s čiščenjem. Valji mu dolgujejo 85 tisoč evrov, kar je enako letnemu prostemu denarnemu toku podjetja.
Včeraj se je vodstvo Valjev sestalo tudi s predstavniki sindikata. "Dobili smo ustno zagotovilo, da bomo do 18. septembra dobili plače, do konca meseca pa preostanek regresa," nam je dejal vodja sindikata v Valjih Anton Hribernik.
Dolgoletni direktor pred odhodom?
Agonija Valjev traja že več let. Začela se je v obdobju krize, med katero so v Valjih vložili še več milijonov evrov za novo livarno, s katero so povečali proizvodne zmogljivosti, a družbo pahnili v spiralo zadolženosti.
Ves ta čas družbo vodi Ivan Štrlekar, eden od njenih največjih lastnikov, ki je pred dobrim desetletjem (v obdobju prve vlade Janeza Janše) sedel v upravi Skimarja, lastnika Elana. Tudi po zamenjavi lastništva ima v rokah še vedno vse ključne vzvode. Nekatere ključne položaje v Valjih zasedajo člani njegove družine.
Prav Štrlekar je v Valje pripeljal družbo Elements Skladi, ki je odkupila terjatve v lasti NLB in Hypa, nato pa jih pretvorila v 53-odstotni lastniški delež. Z njo je sklenil tudi opcijsko pogodbo, po kateri lahko ta delež pod določenimi pogoji odkupi nazaj.
Toda odnosi med dolgoletnim direktorjem Valjev in novim največjim lastnikom naj bi se zdaj dokončno porušili.
"Iz preteklih izkušenj ocenjujemo, da je za uspešen postopek prestrukturiranja treba pristopiti tudi k celoviti prenovi korporativnega upravljanja in tako izboljšati poslovne procese in prakse," so pojasnili v Elements Skladih, kjer upravni odbor vodi Savvas Liasis.
Ena od možnosti je, da ga v insolvenčnem postopku iztisnejo iz lastništva.
Enemu upniku osebno poroštvo, drugi praznih rok
Več dobaviteljev nas je v zadnjih dneh opozorilo na različno obravnavanje posameznih upnikov. V podjetju Eurostil so potrdili, da so že junija želeli s Štrlekarjem skleniti notarsko overjeni dogovor o poplačilu obveznosti, v katerega direktor ni privolil.
Drugače je bilo pri dveh podjetjih, ki sta v lasti poslovneža Boruta Brinška, znanega po odkupovanju slabih terjatev in posojanju denarja na sivem trgu. Že pred leti smo razkrili, da je Brinšek ustvaril velike zaslužke s terjatvami do SCT, ki jih je odkupoval tik pred stečajem tega gradbenega velikana leta 2011.
Dokumenti, ki smo jih pridobili, potrjujejo, da je Brinšku uspelo skleniti notarski zapis, od Štrlekarja pa dobiti tudi osebno poroštvo v vrednosti 380 tisoč evrov. Le teden dni pred uvedbo "prisilko" je eden od upnikov, najverjetneje Brinšek, z izvršbo blokiral račune Valjev.
Štrlekar na naša vprašanja ni odgovoril.
Polna knjiga naročil, a iščejo financerja
Načrt Elements Skladov je enostaven. Družba, ki se ukvarja s plemenitenjem denarja vlagateljev, ga je vložila v proizvajalca valjev, ki je v izrazito slabi finančni kondiciji, a ima možnost, da se izkoplje iz težav.
Valji imajo namreč polno knjigo naročil. Največja težava družbe je pomanjkanje obratnega kapitala, ki bi omogočal nemoteno proizvodnjo. Tega bi morali v Valjih po prvotnih načrtih dobiti z najetjem posojila pri Gorenjski banki, a so si tam premislili po tem, ko je to banko upravljavsko prevzel srbski tajkun Miodrag Kostić.
Težave je Štrlekar priznal v letnem poročilu za lansko leto. "V letu 2017 smo se srečevali z velikimi težavami financiranja tekoče proizvodnje. Visoke kratkoročne obveznosti do bank in lizingodajalcev so nam onemogočile financiranje proizvodnje v načrtovanem obsegu in pridobitev premostitvenih sredstev," piše v poročilu.
Elements Skladi: Želimo ohraniti poslovanje družbe in delovna mesta
Od vprašanja, kje bodo v Valjih našli manjkajoči denar in v kolikšni meri bodo "porezali" terjatve dobaviteljev, bo odvisna tudi usoda prisilne poravnave.
V Elements Skladih poudarjajo, da "je prisilno poravnavo predlagal upnik z namenom zagotoviti večje poplačilo upnikov kot v primeru stečaja, nadaljnje poslovanje družbe in ohranitev delovnih mest". "Poslovanje družbe je namreč v svoji osnovi zdravo in perspektivno, obremenjujejo in s tem ogrožajo nadaljnji obstoj družbe pa ga obveznosti, ki so nastale v preteklosti", so pojasnili.
"Prizadevali si bomo, da bo predlog po eni strani omogočal nadaljnje poslovanje družbe, po drugi strani pa bo zaradi čim večjega poplačila tudi sprejemljiv za vse upnike," so dodali v Elements Skladih.
Za Valji najslabše leto v zgodovini
Za družbo Valji je sicer eno od sploh najslabših let v njeni zgodovini. V začetku lanskega leta so si kot cilj zastavili, da bodo prihodke od prodaje zadržali pri 23,6 milijona evrov in ustvarili razmeroma visok dobiček. To so jim omogočale ugodne razmere v gospodarstvu. Pri tem naj bi ustvarili 1,4 milijona evrov dobička iz poslovanja (EBIT) in več kot pol milijona evrov čistega dobička.
Realnost je bila drugačna. Prodaja je strmoglavila za več kot desetino na manj kot 20 milijonov evrov. Na drugi strani jim ni uspelo brzdati stroškov, tako da so samo iz poslovanja ustvarili skoraj tri milijone evrov izgube. Svoje so dodali še odpisi in finančni odhodki.
Družba, ki letno ustvari okoli 20 milijonov evrov prometa, je imela tako konec lanskega leta na računih manj kot pet tisoč evrov denarnih sredstev.
Njihovi največji kupci prihajajo iz Rusije, kamor prodajo četrtino celotne proizvodnje. Veliko posla imajo tudi v Turčiji (17 odstotkov), Sloveniji (11 odstotkov), Indoneziji (devet odstotkov), Indiji (šest odstotkov) in Nemčiji (šest odstotkov).
V Valjih se je sicer aprila zgodilo izlitje 30 ton taline s temperaturo 1.500 stopinj Celzija, škode pa je bilo za več 100 tisoč evrov.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net