"Mogoče bi bilo bolj smiselno, da odpustim vse ali del zaposlenih, kot da zaprosim za državno pomoč," se je na vladni predlog interventnega zakona odzval podjetnik, ki ima več kot 500 zaposlenih in je čez noč ostal brez večine prihodkov.
"Dali so mi cel kup zavez, ki se jih moram držati. Ne vem pa, kaj bom sploh dobil od države. Naše podjetje je bilo zaradi vladnega odloka prisiljeno zapreti vrata 13. marca, a mi bodo plače in prispevke krili šele od današnjega dne naprej. Za obdobje pred tem bom prejel nekaj deset tisoč evrov, pa sem izgubil več kot milijon evrov," je povedal.
"V tem trenutku je za nas, zlasti pa za manjša podjetja, problem likvidnost. Nihče ne bo zdržal nekaj tednov brez denarja. Po zakonu pa si lahko povračilo plač in prispevkov od države obetamo šele junija, torej čez več kot dva meseca," je opozoril.
Opozarja tudi na nejasne, negotove in zlasti neživljenjske kriterije, po katerih se bodo dodeljevala državna sredstva, saj bo v primeru kršitev moral sredstva v celoti vrniti in plačati celo kazen.
Njegovo mnenje o predlogu interventnega zakona delijo številni podjetniki, združenja, sindikati in druge interesne organizacije, ki so nanj v zadnjih dneh podali množico pripomb in predlogov. V zakonodajno proceduro je bilo vloženih tudi že več kot sto dopolnil.
Kaj so največje bojazni podjetnikov in pomanjkljivosti zakona:
1) Strah pred obveznim vračanjem pomoči
Glavni problem za večino podjetij predstavlja omejitev, zaradi katere bi pozneje mnoga izmed njih morala vračati državna sredstva. To bo doletelo tista, ki bodo v drugi polovici leta za 20 odstotkov presegla prihodke iz enakega obdobja lani.
"Po koncu epidemije podjetja upajo, da bo na nekaterih področjih sledil razcvet, kar lahko pripelje do večjih prihodkov," opozarjajo. Tako bi se lahko zgodilo, da se bodo podjetja v času epidemije celo zavestno odrekla poslu, saj je to zanje bolj ugodno. Spet drugi bodo raje odpirali nova podjetja in nanje prenašali posle.
2) Kako izpolniti pogoje za pomoč?
Nekatera podjetja imajo težave pri doseganju pogoja, da sploh lahko koristijo pomoč države, kot je kritje plače in prispevkov delavca na čakanju. Za to bi morali v prvem polletju letos izgubiti najmanj 20 odstotkov prihodkov glede na enako obdobje lani. "V našem primeru, ko smo v drugem letu zagona razmeroma zahtevnega projekta, bodo prihodki ta prag najbrž presegli, a poslovni rezultat bo še vedno negativen. Žal v času epidemije ne smemo delati nič (...) tako da si celo vsebinsko lažne prijave dela od doma in s tem pravice do plačila prispevkov kot pomoč države ne moremo privoščiti. V našem primeru gre trenutno za 15 delovnih mest," so opozorili v enem od zasebnih zdravstvenih centrov.
3) Kako dokazati nižje prihodke po "mrtvih mesecih"?
Na pomoč so računali tudi mnogi samozaposleni v kulturi, sezonski delavci in drugi. Za marec bi prejeli 350 evrov (če dokažejo najmanj 25-odstotni upad dohodka), za april in maj pa po 700 evrov (najmanj 50-odstotni upad).
Toda zakon ni predvidel variabilnih plačil in je za primerjalni mesec vzel februar. V resnici je dinamika in plačevanje dela na mesečni ravni lahko povsem neurejena. V turizmu in gostinstvu obstajajo tudi tako imenovani "mrtvi meseci". Kot kaže, je vlada že uslišala njihova opozorila, saj je vložila dopolnilo, s katerim se bo za primerjavo vzelo povprečni mesečni prihodek v lanskem letu.
4) Kaj je s samozaposlenimi, ki so začeli z delom šele pred meseci?
Še vedno pa niso rešili problema samozaposlenih, ki so z delom začeli v začetku letošnjega ali konec lanskega leta. V prvih mesecih so imeli namreč razumljivo več prihodkov kot lani, ko niso poslovali, in posledično niso upravičeni do pomoči. Odpadejo tudi samozaposleni, ki so v minulem letu koristili porodniški dopust.
5) Kaj bo presečni datum za poravnavo davkov?
Mnoge bo prizadela tudi omejitev, da v primeru neplačanih davčnih obveznosti niso upravičeni do pomoči.
"Smo manjši delodajalec z osmimi zaposlenimi. Ker imamo pozimi manj dela, včasih malo zamudimo s plačilom davčnih obveznosti, vendar jih vedno poravnamo. Stranke so nam že v tednu po 9. marcu odpovedale 80 odstotkov naročenih servisov, zato nam je ostalo nekaj neplačanih davčnih obveznosti," so izpostavili v avtomobilskem servisu iz Savinjske doline.
"Ker smo brez prihodkov, ne moremo pomagati delavcem. Do vračila nadomestila nismo upravičeni, sredstev za plačilo plač nimamo. Po prvotnem predlogu bi morala podjetja poravnati vse obveznosti, ki so zapadle do konca februarja. Zdaj piše, da morajo biti plačane vse obveznosti," so še opozorili. Podjetniki se lahko s seznama davčnih neplačnikov izbrišejo tudi, če finančna uprava (Furs) ugodi njihovi prošnji za odlog plačila davčnih obveznosti.
6) Neživljenjski kriteriji pri čakanju na delo
Delavec na čakanju se lahko na pobudo delodajalca vrne na delo, vendar za obdobje do 7 zaporednih dni. "Zakaj tako neživljenjski kriterij?" "Kaj se zgodi, ko ima delodajalec več dela in nekaj dni ne dosega minimalne kvote čakajočih? Ali je rotacija ukinjena?" "Bom smel večkrat vložiti vlogo za refundacijo, če je po zakonu dopusta zgolj ena?" se vrstijo vprašanja. Predlagajo, naj se črta beseda "zaporednih", tako da bi imeli delodajalci bolj proste roke pri odrejanju dela.
7) Zakaj bančne uslužbenke ne morejo na čakanje?
Po zakonu zaposlenih na čakanje ne morejo dati banke, zavarovalnice in podjetja iz finančno-zavarovalnega sektorja. Naši sogovorniki posebej opozarjajo na zavarovalne posrednike in druge, ki so odvisni od provizij in so izgubili večino prihodkov.
8) Bodo podjetja zalagala denar za državo?
Čeprav je trenutno bistveni problem podjetij nelikvidnost, so tudi v interventnem zakonu določbe, ki bodo mnogim izpraznile bančne račune. Delodajalci, ki se prijavijo v shemo za čakanje delavcev na domu, od zavoda res prejmejo sredstva za plače in prispevke, vendar šele 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila. To pomeni, da bodo morali najmanj mesec dni zalagati denar za državo.
9) Bo država zmogla plačevati v osmih dneh?
Dobrodošel, vendar v praksi neizvedljiv, naj bi bil tudi 8-dnevni rok za plačilo javnih sredstev iz proračuna (javna naročila in drugo). Pred tem je namreč veljal 30-dnevni rok. Po mnenju sogovornikov ekipe na ministrstvih in javnih zavodih, še posebej sedaj, ko so kadrovsko oslabljene, niso sposobne tega izpeljati.
V SBC proti omejitvam pri izplačilu nagrad
Klub slovenskih podjetnikov (SBC) je imel v vladni posvetovalni skupini za pripravo ukrepov za pomoč gospodarstvu kar dva svoja člana: Jureta Kneza (Dewesoft) in Emo Pogačar (Conditus). Kljub temu je na osnutek "proti-korona" zakona poslal vrsto pripomb.
Med drugim nasprotujejo omejitvam pri izplačilu nagrad ali dividend za dosežke v minulem letu. Če bo podjetje izplačalo dividende ali nagrade poslovodstvu (četudi iz lanskega dobička), bi namreč moralo vrniti vsa sredstva z obrestmi vred. To bi predstavljalo težavo tudi borznim družbam, ki so delničarjem obljubile dividende, med katerimi jih je več v državni lasti, ali menedžerjem, ki vračajo bančna posojila.
Matej Lahovnik, vodja posvetovalne skupine za pripravo "proti korona" ukrepov, je bil oster do podjetnikov, ki bi si izplačevali nagrade.
