Taksi družba Cammeo, ki je leta 2017 vstopila na slovenski trg, danes pa po nekaterih ocenah že obvladuje desetino trga v Ljubljani, išče novega lastnika. Po naših informacijah njen ustanovitelj, hrvaški poslovnež Vladimir Minovski, išče vlagatelja, ki bi z vplačilom od 10 do 15 milijonov evrov svežega kapitala postal večinski lastnik Cammeo Group s sedežem v Zagrebu.
Minovski je danes poudaril, da ne bodo prodali celotne družbe, ampak da iščejo strateškega partnerja, ki bo "pospešil uresničitev naših načrtov in nam odprl pot do novih trgov". "Pred nami je novo petletno obdobje, v katerem načrtujemo preboje tako na domačem hrvaškem trgu, kot tudi v regiji," je dodal.
Gre za posel, ki bi lahko temeljito spremenil razmerja moči med največjimi igralci na trgu taksi storitev v regiji. Za skupino Cammeo Group je namreč obdobje silovite rasti. V primerjavi z letom 2017 je lani skoraj podvojila prihodke, podobne načrte pa ima tudi za letos.
Več kot 500 vozil v treh državah
Družbo Cammeo Group je v letu 2006 ustanovila družina Minovski. Začeli so na Reki s 13 vozili, do danes pa prodrli v vsa večja mesta na Hrvaškem. V zadnjih letih so se razširili tudi prek meja in odprli pisarne v glavnih mestih Slovenije in Srbije.
Veljajo za enega od največjih ponudnikov taksi storitev na območju jugovzhodne Evrope. V Zagrebu, Ljubljani in Beogradu in 42 večjih mestih na Hrvaškem, v Sloveniji in Srbiji imajo že več kot 500 vozil, zanje pa dela že več kot tisoč zaposlenih.
Hitra širitev obsega poslovanja se kaže tako pri prihodkih od prodaje kot tudi donosnosti poslovanja. To so v zadnjem letu dni, ko so se pripravljali na iskanje vlagateljev, pomembno izboljšali.
Vsako leto bi podvojili prodajo
Cammeo Group je lani povečal obseg prihodkov za več kot polovico na 13,4 milijona evrov, v letošnjem pa načrtuje še mnogo večjo rast. Ustvaril naj bi jih za skoraj 25 milijonov evrov, kar je dobrih 80 odstotkov več v primerjavi z lanskim letom.
K temu bo pripomogla ne le širitev v Sloveniji in Srbiji, ampak tudi deregulacija hrvaškega trga. Od začetka lanskega leta namreč v južni sosedi nimajo več omejenih licenc za taksiste, tako da lahko Cammeo optimizira število vozil glede na potrebe posameznih mest. Poleg tega so omejili delovanje storitev, kot sta Uber in Taxify, zaradi katerih je Cammeo v letu 2017 izgubil pomemben del prometa.
Ob tem v družbi Cammeo izboljšujejo maržo, kar je posledica ekonomije obsega. Zaradi večjega števila vozil v floti si izborijo boljše pogoje pri nakupu goriva, lizingu vozil in stroških vzdrževanja. Cammeo ima celo lastno distribucijo plina. To je tudi njihova glavna prednost v primerjavi z Uberjem in konkurenčnimi taksi službami v regiji.
Tako so lani več kot podvojili dobiček na 3,5 milijona evrov. Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) pa je dosegel že šest milijonov evrov, ki ga namenjajo za širitev.
V dveh letih v šest slovenskih mest
Hrvaški trg so že osvojili, zato potencial za širitev poslovanja vidijo v tujini, predvsem v Sloveniji. Cammeo je na naš trg vstopil jeseni 2017, ko je kupil sto novih avtomobilov in napovedal zaposlitev okrog 200 ljudi. Prvo zastavico je zapičil v prestolnici, v manj kot dveh letih pa je poslovanje razširil tudi v Maribor, Koper, Kranj, Celje in Ptuj.
Podjetje CFleet, ki je v lasti Vladimirja Minovskega, je v lanskem letu ustvarilo že več kot dva milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in prvič poslovalo z dobičkom. Kakšne načrte imajo za letos, ni znano. Kmalu pa bodo širili ponudbo še v Mursko Soboto.
"Trenutno smo največja zasebna taksi družba na slovenskem trgu in s svojimi storitvami smo prisotni v kar šestih mestih," je dejal Minovski. Dodal je, da vozila v Sloveniji menjajo po dveh letih, s čimer zmanjšujejo tveganje okvar. V prihodnosti bodo v svoj vozni park vključevali tudi električna vozila.
Ključni trg v Sloveniji je zanje Ljubljana, kjer deluje okrog tisoč taksistov (številni sicer le ob koncih tedna), kar pomeni približno enega taksista na 280 prebivalcev Ljubljane. Podobno je v Zagrebu, kjer je okrog 3.500 taksistov (dva tisoč registriranih in okrog 1.500 Uberjevih), ocenjujejo pri Cammeu.
Že dolga leta ga obvladuje peščica taksi služb:
- Metro (250 vozil, 13 zaposlenih, pol milijona evrov prihodkov),
- Intertours (160 vozil, osem zaposlenih, 607 tisoč evrov prihodkov),
- Laguna (okoli 150 vozil, 20 zaposlenih, 1,1 milijona evrov prihodkov),
- Rondo (14 zaposlenih, 672 tisoč evrov prihodkov).
Vse imajo bolj ali manj enake redne oziroma enotne tarife, slab evro na prevoženi kilometer, in poslujejo z minimalnim dobičkom. Koliko denarja obrnejo na leto in koliko taksijev imajo v voznem parku, uradno ni mogoče preveriti.
Veliko njihovih voznikov je namreč poklicnih taksistov, s katerimi pogodbeno sodelujejo in ti opravljajo delo kot samostojni podjetniki. S tem so nanje prenesli tudi tveganje dviga cen goriva, izognili so se posledicam aktualnega zviševanja plač v gospodarstvu.
"Konkurenca je dobra"
Hrvati so se odločili za drugačen poslovni model. Voznike so večinoma zaposlili, jim dali obvezno uniformo in službeni avto. "Menim, da bi osemurni delovnik v povprečju lahko zadoščal za dovolj opravljenih voženj in primerno plačo," je ob prihodu na trg pojasnjeval Denis Vresk, izvršni direktor Cammea v Sloveniji.
"Na voznike gledamo kot na svoje ambasadorje, le zadovoljen voznik lahko dobro predstavlja našo storitev. Največ zainteresiranih morebitnih voznikov je takih, ki bi taksi vozili prvič v življenju. Vseeno pa obstaja tudi lep del že izkušenih taksistov, ki bi se nam radi pridružili in delali prek sistema franšize," je dejal Vresk.
"Konkurenca je dobra, stranka pa nato izbere najboljšega. Trg v Ljubljani ni zasičen, obstaja prostor za nov pristop do taksi prevozov in nove ponudnike. V Ljubljani bi radi povečali navado prevozov s taksijem," je pojasnjeval Vresk, ki težav s tekmeci ni pričakoval.
Financirajo jih banke
Družina Minovski je dosedanje poslovanje Cammeo Group in njeno širitev v regiji v glavnem financirala s sproti ustvarjenim denarnim tokom in bančnimi posojili.
V njen osnovni kapital so vložili nekaj več kot 1,5 milijona evrov. Konec lanskega leta je imela skupina za okoli štiri milijone evrov dolgoročnih finančnih obveznosti. Njihova glavna partnerja sta Unicredit in OTP oziroma njihovi lizinški hiši, s pomočjo katerih kupujejo vozila.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
