Minister za pravosodje Marjan Dikaučič je v začetku julija, le tri tedne po prisegi v državnem zboru, začel z gradnjo stanovanjske hiše. Na upravno enoto v Šentjurju pri Celju je prijavil začetek gradnje na zemljišču v naselju Proseniško, ki ga je leta 2017 kupil s svojo partnerico. Toda Dikaučič že nekaj časa ne želi plačati komunalnega prispevka, s katerim bi poravnal del stroškov gradnje in koriščenja vodovoda, kanalizacija in ceste. Čeprav ima že od lani gradbeno dovoljenje, občini še vedno dolguje denar.
To so včeraj potrdili tudi na šentjurski občini, ki jo vodi Marko Diaci. "Investitor z odločbo odmerjenega komunalnega prispevka še ni poravnal. Občina v tovrstnih primerih postopa skladno z zakonodajo, ki predvideva upravno izvršbo," so nam pojasnili. To pomeni, da bi lahko občina že v kratkem prek sodišča sprožila rubež sredstev na Dikaučičevih bančnih računih. Če na njih ne bi bilo dovolj denarja, pa bi rubila celo njegovo ministrsko plačo in se vpisala na njegovih nepremičninah.
Za komentar dogajanja smo se včeraj obrnili tudi na Dikaučiča. Zanimalo nas je, ali je pridobil vsa potrebna soglasja za gradbena dela, kot tudi, ali je poravnal vse ustrezne prispevke in davke ter druge obveznosti, povezane z gradnjo. Povedal nam je le, da je pred leti kupil parcelo v Šentjurju in ima pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje.
Preberite še:
Padel največji okostnjak iz omare ministra Dikaučiča
Občini dolguje najmanj 20.000 evrov
Dikaučič in partnerica sta 1063 kvadratnih metrov veliko zemljišče kupila marca 2017. To je bilo le nekaj tednov po tem, ko se je Dikaučič neuspešno potegoval za položaj direktorja Zdravstvenega doma v Šmarju pri Jelšah. Kmalu zatem sta upravno enoto v Šentjurju zaprosila za gradbeno dovoljenje, ki je postalo pravnomočno julija lani. Že pred tem je dal Dikaučič na občino dal vlogo za odmero plačilo komunalnega prispevka. A nato se je zapletlo.
Po naših informacijah je namreč občina Dikaučiču odmerila dobrih 30.000 evrov komunalnega prispevka. To je storila na podlagi tedaj veljavnega občinskega odloka iz leta 2006. Po zakonu bi moral Dikaučič komunalni prispevek plačati v 30 dneh od dokončnosti odločbe, a mu to očitno ni bilo po volji. Ker je ocenil, da je odlok nezakonit, se je zoper odmero pritožil na ministrstvo za okolje. To mu je ugodilo, kar je pomenilo, da Dikaučiču komunalnega prispevka po starem odloku ni bilo treba plačati.
Toda od marca letos je v občini Šentjur v veljavi nov odlok za odmerjanje komunalnega prispevka. Kot smo neuradno izvedeli, bi moral Dikaučič po novem plačati nižji znesek, okrog 20.000 evrov, a tega še vedno ni storil. Še več: v pol leta na občino ni poslal niti nove vloge za odmero prispevka. Medtem ko je na svojem zemljišču že začel z gradnjo hiše, šentjurski občini še vedno dolguje denar, ki ga mora vsak investitor plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
Preberite še:
Partnerica novega ministra do službe v državnem podjetju
Upravna enota: morali smo izdati gradbeno dovoljenje
Na upravni enoti Šentjur, kjer so lani Dikaučiču izdali gradbeno dovoljenje, so nam danes pojasnili, da so na občini večkrat preverjali, ali je komunalni prispevek poravnan.
Že decembra 2018 so seznanili občino, da je Dikaučičeva vloga popolna. Toda komunalni prispevek ni bil plačan. Tako je upravni organ investitorju avgusta 2019 poslal zadnji dopis in ga pozval k plačilu. Če tega ne bi storil, bi se štelo, da je vloga umaknjena. To se je tudi zgodilo, upravni organ pa je postopek izdaje gradbenega dovoljenja ustavil.
Toda Dikaučič se je pritožil in uspel. Kot so nam pojasnili na upravni enoti, je ministrstvo odločilo "v korist investitorja z napotilom, da lahko upravna enota izda gradbeno dovoljenje, saj je občina pri odmeri komunalnega prispevka zamudila 15-dnevni rok".
Bo gradil tudi hišo s pogledom na slovensko Obalo?
Dikaučič se je kljub zapletom v Šentjurju lotil novih nepremičninskih projektov, tokrat na Obali. Februarja letos je postal lastnik 1755 kvadratnih metrov velike parcele na hribu nad Strunjanom. Stanovanjsko parcelo s pogledom na morje, na kateri je po dostopnih podatkih starejši objekt, je dobil od svojega nekdanjega podjetja Trijus, to pa ga je kupilo na dražbi v enem od stečajev. Za nepremičnino je Dikaučič po naših informacijah podjetju Trijus plačal nekaj manj kot 50.000 evrov.
Kakšne načrte ima s parcelo nad Strunjanom in ali se bo med vodenjem ministrstva za pravosodje lotil tudi gradnje vikenda na Obali, ni znano. Jasno ni niti, kako jih financira. "Po nastopu funkcije ministra za pravosodje sem, kot to določa zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, o premoženjskem stanju v celoti poročal pristojnemu organu – Komisiji za preprečevanje korupcije. Podatki o premoženjskem stanju, ki je pridobljeno v času pred opravljanjem funkcije, pa niso javni, kot je tudi ocenilo ustavno sodišče," je odgovoril Dikaučič. Na njegovih nepremičninah v Šentjurju in nad Strunjanom sicer ni vpisane nobene hipoteke. To pomeni, da Dikaučič njihove nakupe in gradbena dela financira z lastnim denarjem.
Preberite še:
Zakaj Počivalškov izbranec ne sme postati pravosodni minister
Prvi minister, ki ga preganjajo zaradi gospodarskega kriminala
O Dikaučičevi preteklosti ni veliko znanega. Sam celo med zaslišanjem za ministra ni pojasnil, kaj in za koga vse je delal. V postopku pred informacijsko pooblaščenko pa nam je uspešno preprečil, da bi njegove pretekle zaposlitve razkril zavod za zdravstveno zavarovanje. Kljub temu smo na podlagi informacij številnih virov in obsežne dokumentacije ugotovili, da je bil Dikaučič vpleten v zgodbe s slamnatimi podjetji in druge sporne posle. Postal je celo prvi minister za pravosodje, ki ga tožilstvo preganja zaradi gospodarskega kriminala.
Tako je okrožno državno tožilstvo v Murski Soboti že avgusta lani proti Dikaučiču vložilo zahtevo za sodno preiskavozaradi suma storitve kaznivih dejanj davčne zatajitve in ponarejanja poslovnih listin.Zahteva tožilstva se nanaša na obdobje med letoma 2013 in 2016, ko je bil Dikaučič direktor podjetja Prevozi Žižek. To se je po ugotovitvah kriminalistov z lažnimi dokumenti izognilo plačilu davka na dodano vrednost (DDV) pri prodaji tovornih vozil podjetju BGA, ki ga je prav tako vodil Dikaučič. Državni proračun naj bi bil zaradi tega posla oškodovan za 52.000 evrov. Obe podjetji sta pozneje končali v stečaju, pri čemer so Prevozi Žižek državi ostali dolžni več kot 200.000 evrov. Dikaučič se je branil, da so zlorabili njegov podpis.
Toda ne gre za edino podjetje, ki ga je vodil Dikaučič in je zašlo v težave. Bil je tudi direktor podjetja SCL, ki je oddajalo prazne bilance. Uradno je bilo brez premoženja, kapitala in prihodkov. Ko je zapustil položaj direktorja, ga je zamenjala državljanka Ukrajine Olena Holiuk, lastnik pa je postal brezdomec iz Maribora. Danes je podjetje SCL brez bančnega računa in ima za več deset tisoč evrov neporavnanih davčnih obveznosti.
Preberite še:
Minister Dikaučič, kje je denar iz vaših stečajev?
Zahteval je previsoke nagrade, sodišča so ga zavrnila
Le nekaj let zatem, ko se je umaknil iz omenjenih podjetij, se je Dikaučič preselil na nasprotno stran. Postal je stečajni upravitelj in v dobrih treh letih prevzel vodenje 58 insolvenčnih postopkov. V večini primerov je šlo za osebne stečaje, kjer so stečajne mase praviloma prazne. Nagrade za večletno delo, kar vključuje nadzor nad zaposlitvijo dolžnika, pa znašajo dobrih tisoč evrov.
Kljub vsemu mu je v lanskem letu padla sekira v med. V roke je dobil nekaj velikih stečajev, kar mu je prineslo zajetne zneske. Po tem, ko je postal minister, je začel z zaključevanjem insolvenčnih postopkov in si v nekaj dneh obračunal skupaj za kar 90.000 evrov nagrad. Največ, okoli 55.000 evrov, je dobil v stečaju podjetja Agro Bik. V nekaterih primerih je od sodišč zahteval celo več denarja, kot bi mu po zakonu pripadalo. V več stečajih, ki so bili blizu zaključka, pa se je celo odločil, da ostane na položaju upravitelja in dokonča postopke.
Medtem ko je imel med vodenjem ministrstva očitno dovolj časa za pisanje zahtev za izplačilo nagrad, pa ga ni našel za primopredajo nekaterih stečajev. Več upraviteljev, ki so po Dikaučičevem odhodu v Janševo vlado prevzeli vodenje njegovih stečajev. Opozarjajo, da se minister ne odziva na njihova elektronska sporočila ali klice. Tako v treh mesecih niso mogli opraviti primopredaje, do katere bi praviloma moralo priti v osmih dneh. Denar iz teh stečajev pa še vedno zadržuje na svojih računih, tako da stroške postopkov pokrivajo iz lastnih žepov. Dikaučič se brani, da je kljub natrpanemu urniku opravil večino primopredaj. Preostale pa bo "takoj, ko bo moč uskladiti termine z novimi upravitelji".
