Začenja se iskanje političnega soglasja o tem, kdo bo slovenski komisar prihodnjih pet let v Bruslju. Koalicija je danes začela pogovore o načinu izbire komisarja, pričakovano pa imajo stranke različna stališča do tega. V javnosti je v zadnjih dneh zaokrožilo več imen, pri čemer večina od njih po naših informacijah nima realne možnosti za izbiro oziroma sploh niso kandidati.
Tri koalicijske stranke – Lista Marjana Šarca (LMŠ), Stranka modernega centra (SMC) in Stranka Alenke Bratušek (SAB) – v Evropskem parlamentu pripadajo politični skupini liberalcev (Alde). Ta je na nedeljskih volitvah bistveno izboljšala svoj rezultat in postala politična sila, od katere bo odvisna tudi končna izbira predsednika Evropske komisije.
Na torkovem vrhu v Bruslju so tako predsedniki vlad iz vrst Alde na čelu s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom dali jasno vedeti, da za predsednika Evropske komisije ne bodo podprli Manfreda Webra, kandidata Evropske ljudske stranke (EPP). Macron je med imeni, ki jih je pripravljen podpreti, omenil dozdajšnjo evropsko komisarko za konkurenčnost Margrethe Vestager, pogajalca EU pri brexitu Michela Barnierja in Fransa Timmermansa, prvega kandidata evropskih socialistov (S&D).
Slovenska podpora komisarki, ki jo sili k prodaji bank
Na tem vrhu je predsednik vlade Marjan Šarec v imenu Slovenije podprl Vestagerjevo. Te podpore po naših informacijah ni uskladil s koalicijskimi partnerji. Nekatere politike koalicije naj bi zmotila brezpogojna podpora Vestagerjeve v luči njene vloge pri prodaji slovenskih bank. Vestagerjeva je bila namreč sogovornica več slovenskih vlad, odkar se je vlada Alenke Bratušek leta 2013 zavezala k prodaji lastniških deležev v treh državnih bankah.
V tem postopku je bila nepopustljiva, čeprav sta zadnji dve vladi (neuspešno) želeli doseči odlog prodaje Nove Ljubljanske banke (NLB), ki jo je država lani prodala krepko pod knjigovodsko vrednostjo. Prejšnji vladi Mira Cerarja je tako Vestagerjeva leta 2017 kljub močno izboljšanim gospodarskim okoliščinam ugodila le s krajšim odlogom prodaje NLB in možnostjo, da je Slovenija namesto 75 odstotkov minus eno delnico lahko prodala 65 odstotkov banke.
Vestagerjeva je od Slovenije zahtevala tudi prodajo Abanke, kar je utemeljila s spoštovanjem zavez glede državnih pomoči v dogovorjenih rokih. Čeprav je vlada Marjana Šarca na začetku mandata preverjala možnosti, da se to ne bi zgodilo, pri tem očitno ni bila uspešna.
Marta Kos ni izbira LMŠ. Bo SD ponudila Tanjo Fajon?
Dejstvo, da je Šarec podprl Vestagerjevo brez usklajevanja s partnerji, nakazuje, da bo želel imeti prvo in zadnjo besedo tudi pri izboru kandidata za komisarja. Temu bodo zagotovo nasprotovali Socialni demokrati (SD), ki so v koaliciji dosegli najboljši rezultat na evropskih volitvah, njihova nosilka liste Tanja Fajon pa največ preferenčnih glasov. V njihovih vrstah ocenjujejo, da ji ta dosežek daje legitimnost kot mogoči kandidatki za slovensko komisarko. Prav tako opozarjajo na njene dozdajšnje izkušnje v Bruslju, kjer v Evropskem parlamentu deluje že dva mandata.
Kdo bo prvi Šarčev izbor, za zdaj ni znano. Mediji, ki jih nadzoruje opozicijska SDS, so včeraj objavili, da je Šarčeva kandidatka Marta Kos, slovenska veleposlanica v Švici. To po naših zanesljivih informacijah ne drži, čeprav je bila Marta Kos pred evropskimi volitvami v igri za nosilko liste LMŠ na evropskih volitvah. Med mogočimi imeni se omenja novi član Evropskega parlamenta Klemen Grošelj, 43-letni doktor obramboslovja, trenutno še državni sekretar na ministrstvu za obrambo in avtor nove resolucije o nacionalni varnosti, ki jo je vlada sprejela pred kratkim.
Od dogovorov na evropski ravni bo odvisno tudi, ali bodo morale države predlagati po dva kandidata različnih spolov, s čimer bi se zagotovila enakopravna zastopanost v novi sestavi Evropske komisije.
Finale prodaje Abanke: jo bo obravnavala vlada?
O prodaji Abanke bo koalicija razpravljala v prihodnjih dneh. Koalicijska stališča so se razdelila tako pri vprašanju primernosti kupcev (v ožjem izboru sta ostala ameriški finančni sklad Apollo Global Management in srbska AIK Banka Miodraga Kostića) kot dileme, da Slovenija s prodajo Abanke izgublja še zadnjo domačo sistemsko banko.
To vprašanje sta po naših informacijah odprli SD in SMC, medtem ko je LMŠ odločena banko prodati. V SAB pa poudarjajo, da po njihovem vedenju finančno ministrstvo sploh ni začelo pogovorov o spremembi odločitve pri prodaji Abanke, zato bo ta verjetno prodana. Želijo si lastnika, ki bo banki omogočil lažji dostop do denarja, s čimer bodo državljanom in gospodarstvu omogočile dobre bančne storitve.
Ali bo prodajo obravnavala tudi vlada kot skupščina Slovenskega državnega holdinga (SDH), bo odvisno od njegove uprave in nadzornega sveta. Za zdaj uprava SDH, ki jo začasno vodi Igor Kržan, tega bremena ne namerava preložiti na vlado. Skupščino vlade bi po pravilih sklicali le, če o prodaji ne bo soglasja na nadzornem svetu SDH, ki ga vodi Karmen Dietner.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
