"Z Janezom Janšo sva dolgoletna prijatelja. Občasno se srečava in greva na kosilo. Na zadnjem sestanku se o ničemer nisva dogovorjala. To je bilo le kosilo na sedežu vlade in nič več od tega. Pogovarjala smo se o krizi v Ukrajini in njeni podobnosti s krizo leta 1991 v nekdanji Jugoslaviji."
Tako je upokojeni general hrvaške vojske Krešimir Ćosić včeraj za časnik Jutarnji list komentiral razkritje necenzurirano.si, da je v ponedeljek, 7. februarja, obiskal Janšo v njegovem kabinetu. Gre za prvo uradno informacijo o vsebini sestanka, ki so ga v kabinetu predsednika vlade želeli prikriti pred javnostjo. Da je Krešimir Ćosić obiskal Janšo, smo tako ugotovili iz podatkov iz uradnih evidenc obiskovalcev. Ko smo kabinet v petek zaprosili za zapisnik sestanka, so nam sporočili, da bodo našo prošnjo obravnavali v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. To pomeni, da bodo o njej odločili v dvajsetih delovnih dneh.
Toda več indicev nakazuje na to, da glavna tema sestanka med Janšo in njegovim "dolgoletnim prijateljem" ni bila Ukrajina. Predsednik vlade ima o dogajanju v tej državi precej boljše vire informacij, kot jih lahko dobi od upokojenega hrvaškega generala. V istem tednu je tako po telefonu govoril z ukrajinskim premierjem Denisom Šmigalom in mu izrazil podporo ozemeljski celovitosti države. Z njim se je dogovoril tudi o obisku Kijeva.
Zakaj je torej Krešimir Ćosić obiskal Janšo? Mu je prinesel potencialno obremenilne informacije o njegovih političnih nasprotnikih?
Preberite še:
Janševa nezaupnica Anžetu Logarju
Skupaj so jedli po naključju
Kot smo že razkrili, Krešimir Ćosić k predsedniku slovenske vlade ni prišel sam, ampak skupaj s sinom Markom Ćosićem, zdaj že nekdanjim članom uprave HEP, največjega hrvaškega elektroenergetskega podjetja. Zakaj? "Tam je bil po naključju. V tem času je bil v Ljubljani. Premierja Janšo sem vprašal, ali lahko prideva skupaj na kosilo. S tem se je strinjal in tako se nama je pridružil tudi sin," je njegov oče pojasnil za Jutarnji list.
Kje po novem službuje Marko Ćosić, uradno ni znano. Med letoma 2012 in 2017 pa je bil direktor hrvaške energetske družbe Proenergy. Na tej točki zgodba dobi novo razsežnost. Le deset dni po sestanku, 17. februarja, je bil namreč na Nova24TV, portalu vladajoče stranke, objavljen zapis o nekdanjem direktorju Elektra Ljubljana Andreju Ribiču, ki navaja tudi nekdanje Ćosićevo podjetje. "V naše uredništvo so prišle informacije o nekaterih bosanskih podjetjih, s katerimi bi naj bil poslovno povezan Andrej Ribič. Nekateri viri pa so tudi namigovali, da je bila Elektro Ljubljana poslovno povezana preko drugih družb z zloglasno črnogorsko-hrvaško energetsko družbo Proenergy," je mogoče prebrati v zapisu, ki teh očitkov podrobneje ne razloži.
V uredništvu Nova24TV so tako informacije o "zloglasni črnogorsko-hrvaški energetski družbi" in njenih domnevnih poslih z Elektrom Ljubljana objavili le nekaj dni po tem, ko je bil njen nekdanji direktor pri Janši. Je torej Krešimir Ćosić k Janši prav zaradi tega pripeljal sina?
Preberite še:
Pred bančnim sojenjem desetletja: kje so končali milijoni gotovine?
Anonimke, ki jih pišejo v Sloveniji
Znano je, da je bil Ribič od zamenjave oblasti v nemilosti SDS. Nadzorni svet Elektra Ljubljana ga je novembra lani razrešil prav na zahtevo vladajoče stranke. Pred tem mu je njen generalni sekretar Borut Dolanc v pisarni vodje poslanske skupine SDS Danijela Krivca ponudil odpravnino, če bi s položaja sporazumno odstopil. Ribič je o tem javno spregovoril, pri čemer naj bi mu Dolanc povedal, da odpoklic ni njegova želja, ampak "želja od višjih".
Danes je Ribič med političnimi sopotniki Roberta Goloba, predsednika stranke Gibanje Svoboda, ki trenutno vodi v javnomnenjskih anketah. Vse več je znamenj, da vrh SDS obremenjujoče podatke o političnih nasprotnikih išče tudi po Balkanu. 1. februarja, pet dni pred sestankom v Janševem kabinetu, je njegov politični zaveznik in medijski delavec Bojan Požar objavil anonimko, ki navaja, da si hčerinska družba Gen-I iz Beograda znižuje dobiček v Srbiji z izplačili na račun matične družbe Gen-I v Sloveniji. Pod njo so podpisani "zaskrbljeni zaposleni" družbe Gen-I iz Beograda.
Pri tem velja poudariti, da ima beograjska družba po podatkih iz letnega poročila skupine le štiri zaposlene, zaradi česar je utemeljeno sklepati, da so anonimko spisali v Sloveniji. Poročali smo že, da se z anonimnimi prijavami, ki naj bi prihajale iz krogov SDS, že od lani intenzivno ukvarja urad za preprečevanje pranja denarja. Njihove tarče so opozicijski politiki, znani podjetniki, posamezni novinarji in drugi kritiki oblasti. Pojav anonimke o beograjski družbi Gen-I časovno sovpada z obiski direktorja urada Damjana Žuglja v Srbiji. Več virov nam je namreč zatrdilo, da je Žugelj, ki je na položaj prišel kot izbira SDS, v zadnjih mesecih večkrat obiskal Beograd.
Preberite še:
Skrivnostna soba T za obračun z opozicijo in novinarji
Po kaj Damjan Žugelj hodi v Beograd?
Na uradu so nam potrdili, da je bil Žugelj v glavnem mestu Srbije najmanj dvakrat. "Dr. Damjan Žugelj je od 15. marca 2021, ko je prevzel vodenje urada za preprečevanje pranja denarja, opravil deset službenih poti. Vsa njegova potovanja so bila službene narave, podkrepljena z ustrezno dokumentacijo. (...) Prvi dve potovanji se nanašata na službeno povabilo srbske finančne obveščevalne enote v Beogradu, kjer so bile realizirane celodnevne aktivnosti," so pojasnili. Prvič se je Žugelj v začetku novembra udeležil letne regionalne konference. Drugi obisk sredi istega meseca "pa je bil povezan z uresničitvijo bilateralnih dogovorov med uradoma in predstavitvijo določenih IT rešitev".
Toda datumov in krajev Žugljevih ostalih osmih službenih poti na uradu ne razkrivajo. Zakaj ne? "Vsa ostala potovanja se nanašajo na konkretno operativno analizo in mednarodno izmenjavo podatkov ter dokumentacije, ki jo je urad začel v mesecu novembru, in v kateri sodelujejo številne finančne obveščevalne enote drugih držav. Le-ta je zaradi nevarnosti, obsežnosti ter občutljivosti, in ker je urad dolžan varovati tuje finančno-obveščevalne podatke, označena z ustrezno stopnjo tajnosti," so poudarili na uradu.
"Iz tega razloga in na podlagi zakona o medijih vam konkretnih podatkov o teh službenih potovanjih ne moremo razkriti, prav tako pa vam zaradi varnosti ne moremo razkriti akterjev, lokacije in kraja operativne analize. O ugotovitvah so bili že obveščeni pristojni organi, objava s tem povezanih podatkov pa bi lahko ogrozila vse nadaljnje postopke," so dodali.