Ljubljanska družba Adacta, ki velja za vodilnega partnerja Microsofta v Sloveniji, a se v zadnjem obdobju vse bolj osredotoča na razvoj rešitev na področju zavarovalništva, se bo v kratkem razdelila na dva dela:
- trženje Microsoftovih rešitev, ki jim še vedno prinaša glavnino prihodkov, bodo prenesli na podjetje Adacta Dynamics, ki ga bo vodil Blaž Sterle;
- razvoj in prodaja zavarovalniških rešitev, kjer je bistveno večji potencial za rast, bosta delovala pod okriljem podjetja Adacta Fintech. Vodil ga bo Zoran Slanič.
Novo organizacijo skupine, ki deluje tudi na Hrvaškem, v Srbiji in Rusiji, samo v Sloveniji pa zaposluje več kot 200 ljudi, bodo predvidoma vzpostavili do konca jeseni. Vpleteni zagotavljajo, da za njihove naročnike in zaposlene ne bo nobene spremembe.
Po 30 letih poslovna ločitev
Kaj je v ozadju poslovne ločitve družbe, ki skrbi za informacijsko podporo največjih domačih zavarovalnic in skoraj 400 večjih in manjših slovenskih podjetij?
Njena glavna direktorja in največja lastnika Andrej Fajfar in Tomaž Volk se po 30 letih poslovno razhajata. Po naših informacijah sta ugotovila, da se njuna pogleda na prihodnji razvoj Adacte preveč razlikujeta.
Zato sta se odločila za razdružitev dejavnosti, ki sta doslej delovali pod eno streho. Vsak od njiju pa bo prevzel tisto dejavnost, za katero sta bila odgovorna že do sedaj. Andrej Fajfar se bo osredotočil na Microsoftove rešitve, Tomaž Volk pa na zavarovalniške rešitve.
"Drži, Adacta se bo razdelila na dve podjetji," je za Siol.net potrdil Andrej Fajfar. Ali si bosta dolgoletna partnerja po poslovni ločitvi Adacte razdelila tudi njeno premoženje? "Za zdaj ne. Podjetji bosta imeli iste lastnike kot do zdaj."
Fajfar in Volk imata vsak po 36,5-odstotni delež, preostanek lastništva pa si deli deset vodilnih zaposlenih v skupini Adacta.
Predpriprava na prodajo?
"Zadnja tri leta smo razmišljali o tem, kako naprej z Adacto," je pojasnil Fajfar in poudaril, da sta dejavnosti enostavno preveč različni, da bi še naprej delovali pod isto streho.
"Ko smo pred 30 leti ustanovili Adacto, je bil posel razmeroma enostaven. Razvijali smo programsko opremo. Danes je drugače. Tudi begunjski Elan je imel več podjetij, v enem je razvijal smuči, v drugem jadrnice," je pojasnil Fajfar. Dodal je, da sta dejavnosti že do zdaj delovali praktično ločeno in neodvisno druga od druge.
Ob tem je namignil, da jih je o delitvi Adacte prepričal še en pomemben razlog. "Ugotovili smo, da je zelo težko najti partnerja za družbo, ki se ukvarja z različnimi dejavnostmi. Za vsako od njih namreč obstajajo različne strategije povezovanja."
Ali to pomeni, da bo Adacta oziroma ena od njenih dejavnosti, na primer zavarovalništvo, kmalu končala na prodajni polici? Fajfar na to vprašanje ni odgovoril.
V zadnjem času sicer prihaja do številnih prevzemov, kar je posledica dobrih ekonomskih razmer in poceni denarja na trgu. Tudi slovenska podjetja za razvoj in dobavo informacijskih rešitev serijsko prehajajo v roke tujih multinacionalk. Nazadnje je bila prodana družba Unistar LC, v kratkem pa utegne novega lastnika dobiti tudi Datalab.
Rekordni rezultati
Do poslovne ločitve Adacte prihaja v času, ko ta dosega rekordne rezultate.
Osrednja družba s sedežem v Ljubljani je v minulem letu ustvarila 20 milijonov evrov prihodkov od prodaje, skoraj polovico od tega na tujem trgu, in 1,1 milijona evrov čistega dobička. Celotna skupina je medtem dosegla več kot 30 milijonov evrov prometa.
V letošnjem letu jim kaže še bistveno bolje. V prvih šestih mesecih so namreč dosegli 10- do 15-odstotno rast prodaje. Uspešni so tudi pri prodoru na zahodne trge, na primer v Nemčijo, kar je že nekaj časa njihov cilj. Na teh trgih ustvarijo že okoli 15 odstotkov prodaje.
Okoli dve tretjini prihodkov še vedno ustvarijo z implementacijo tako imenovanih celovitih programskih rešitev (ERP), ki jih tržijo pod blagovno znamko Microsoft Dynamics.
Z njimi lahko podjetja združujejo celotno poslovanje v en sam integriran sistem, ki je vizualno in funkcionalno povezan z operacijskim sistemom Microsoft Windows in delovnimi orodji Microsoft Office. Prek tega lahko podjetja vodijo finance, proizvodnjo, upravljajo oskrbovalne verige, odnose s strankami ...
Po zadnjih podatkih imajo med 300 in 400 strank, med katerimi so najbolj znana slovenska industrijska in storitvena podjetja. Medtem ko so ohranjali status vodilnega partnerja za Microsoft, so v zadnjem času veliko stavili tudi na razvoj lastnih programskih rešitev.
Vodilni na ruskem trgu
Po vzoru Microsoftove rešitve so razvili Adinsure, celovito poslovno programsko podporo za zavarovalnice. Z njihovo pomočjo zavarovalnice bolj enostavno in pregledno sklepajo in hranijo zavarovalne police, ob škodah poskrbijo za njihovo likvidacijo in regresne zahtevke ...
Trenutno imajo vsega skupaj 30 strank, a gre za relativno velike projekte. V Sloveniji so prepričali nekatere velike zavarovalnice, kot sta Zavarovalnica Triglav in Sava Re, a svoje produkte tržijo predvsem izven regije. Njihov glavni trg je Rusija, kjer so po besedah Fajfarja celo vodilni na trgu.
Ker so se osredotočali na ruski trg, so imeli leta 2014 po poročanju nekaterih medijev tudi težave s strankami v Sloveniji, saj naj bi zamujali z nekaterimi informacijskimi projekti za zavarovalnice, zlasti za Triglav zdravstveno in zavarovalnico Tilia.
Že pred tem se je Adacta znašla v aferi zaradi poslov z zdravstveno zavarovalnico Vzajemna po letu 2007. Šlo je za pol milijona evrov vreden nakup modela za obvladovanje tveganj, ki ga je sprva pripravilo podjetje Kumulus v solasti Tomaža Volka. Potem ko so se družbeniki tega podjetja sprli, je projekt prevzela Adacta in ga za Vzajemno izvedla po bistveno višji ceni. V Vzajemni so hoteli vložiti odškodninske tožbe, vendar je zadeva že zastarala.
Solastnik Adacte razvija novo rešitev za zavarovalnice
Tomaž Volk, ki je v Adacti odgovoren za zavarovalniške rešitve, je pred časom skupaj z Matjažem Petermanom zagnal projekt InsurePal (zdaj VouchForMe), ki temelji na tehnologiji veriženja blokov (ang. blockchain) in naj bi prinesel revolucijo na trg zavarovalništva.
Na začetku lanskega leta je InsurePal postal najuspešnejši slovenski projekt množičnega financiranja, saj je v zgolj 80 sekundah razprodal vse kriptožetone in zbral 18 milijonov dolarjev sredstev, ki jih je namenil za razvoj platforme za sklepanje zavarovanj.
Toda le nekaj mesecev za tem je prišlo do zloma trga, po katerem so tudi kriptožetoni InsurePal izgubili večino vrednosti, od takrat pa si niso opomogli. Njihova trenutna tržna kapitalizacija znaša nekaj več kot 1,4 milijona dolarjev.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net