Konec februarja 2012 je v stečaju končal Zvon Ena Holding. Kmalu zatem je prišlo do dokončnega zloma finančne piramide, ki jo je na gori bančnih posojil zgradila mariborska nadškofija. To je moral reševati Vatikan. Afera je pretresla tudi vrh slovenske rimskokatoliške cerkve.
Dobrih dvanajst let pozneje, tik pred prvomajskimi prazniki, se je stečaj potihoma končal, okrožno sodišče v Mariboru pa je družbo izbrisalo iz poslovnega registra. Njeno premoženje, tudi deleže v številnih velikih slovenskih podjetjih, je bilo prodano. Kar ni bilo mogoče unovčiti, pa odpisano. Denarja je bilo premalo za poplačilo upnikov, ki so skupaj prijavili za več kot milijardo evrov zahtevkov. Nazaj so prejeli nekaj odstotkov denarja. Še bolj klavrn je epilog kazenskih postopkov in odškodninskih tožb proti nekdanjim vodilnim. Ti so eden za drugim padli.
To pomeni, da za enega največjih stečajih v zgodovini samostojne države, več sto milijonov evrov veliko luknjo v bankah, ki smo jo morali pokriti davkoplačevalci, razprodana domača podjetja in izgubljene milijone v privatizacijskih poslih v Sloveniji, na Balkanu in v južni Ameriki, ne bo odgovarjal nihče.
Kako je to mogoče? Kako je prišlo do vzpona in padca cerkvenih finančnih holdingov? Kaj je ostalo na njunem pogorišču? In kdo so bili pri vsem tem ključni akterji?
Preberite še:
Cerkev na vlaku turbokapitalizma #analiza
Sodelovali s privatizacijskimi tajkuni, levimi in desnimi poslovneži
Podjetje Gospodarstvo rast, prek katerega je Nadškofija Maribor vodila svoje posle, je v času prve Janševe vlade postalo 51-odstotni lastnik družbe Zvon Ena Holding. Ta je imel skoraj 30.000 malih delničarjev, med njimi tudi številne, ki so Cerkvi v privatizaciji zaupali certifikate. Kljub temu so o vsem odločali vodilni v mariborski nadškofiji. Z njimi je sodeloval tudi "sestrski" Zvon Dva Holding, ki je imel večinoma skrite lastnike.
Pod svoje okrilje so spravili pomemben del slovenskega gospodarstva. Pri tem so jim svetovali in pomagali poslovneži tako iz levega kot desnega omrežja. Brez slabe vesti so sodelovali tudi s privatizacijskimi tajkuni in z borznim mešetarjenjem ustvarjali bajne zaslužke.
Vzorec je bil povsod enak. Posle so izpeljali v tajnosti s pomočjo podjetij poštnih nabiralnikov, ki so bili v lasti uslužbencev nadškofije ali vplivnih poslovnežev. Financirala sta jih cerkvena finančna holdinga, ki sta si denar pred tem izposodila od Nove Ljubljanske banke (NLB) in drugih bank v lasti države. Teh posojil pa nikoli nista vrnila.
Preberite še:
Saj ni res, pa je: cerkveni finančniki oproščeni
Vse tvegane in zgrešene naložbe cerkvenih zvonov
Med naložbami so bile:
- 117-milijonsko financiranje projekta postavitve alternativnega telekomunikacijskega operaterja T-2. Ta je danes v lasti Jurija Krča, ki je blizu stranke Nova Slovenija (NSi).
- neuspešni poskus prevzema našega največjega naftnega trgovca Petrol, ki ga je naskakoval Istrabenz Igorja Bavčarja.
- naložbe v Argentini, kjer so kupili družbo Sadowa, ki je upravljala enega od terminalov pristanišča blizu Buenos Airesa, in tovarno za predelavo mesa Elevadores.
- prodaja papirnice Goričane, ki je financirala večmilijonsko obnovo istoimenskega dvorca, nesojene rezidence slovenskega kardinala Franca Rodeta.
- financiranje milijonskega nakupa renesančne graščine na Slovaškem.
- odmevalo je tudi financiranje brezplačnikov Ekspres in Slovenski tednik, ki so izhajali pred volitvami leta 2008, v njihovem ozadju pa je bila stranka SDS.
- za jami brez dna sta se izkazala gradnja hotelskega naselja Sole Orto na Braču in gradnja kompleksa obmorskih stanovanjskih vil v Opatiji.
- pogorišče je ostalo tudi za nakupom Luke Zadar. Za njeno lastninjenje sta Zvona porabila več kot 15 milijonov evrov.
Pri večini teh propadlih projektov so sodelovali zunanji partnerji, ki so se iz njih pravočasno umaknili.
Preberite še:
Vatikan preiskuje posle ljubljanske nadškofije
Dolgove pokrili davkoplačevalci, podjetja prodana tujcem
"Lokalni spodrsljaj", kot je propad podjetij iz kroga Nadškofije Maribor poimenoval kardinal Franc Rode, je za seboj pustil več sto milijonov evrov veliko luknjo v državnih bankah.
Deset slovenskih bank (NLB, Nova KBM, Abanka …) je samo holdingoma Zvon Ena in Zvon Dva posodilo okoli 376 milijonov evrov. Vseh dolgov povezanih družb je bilo medtem za več kot pol milijarde evrov. Kot je razvidno iz končnega poročila stečajne upraviteljice Zvon Ena Mojce Breznik, je terjatve prijavilo 113 upnikov. Tem je priznala za dobrih 876 milijonov evrov zahtevkov, od tega je bilo kar 386 milijonov evrov nezavarovanih.
V stečaju Zvon Ena je bilo izvedenih za dobrih 41 milijonov evrov poplačil. Večino so prejele banke in finančni upniki. Poleg tega so ti unovčili oziroma sami prodali za 75 milijonov evrov vrednostnih papirjev. Nezavarovani upniki so si razdelili vsega 13 milijonov evrov. Vsakemu od njih je Zvon Ena povrnil manj kot dva odstotka dolgov.
Zaradi zloma finančnega omrežja Nadškofije Maribor so ukrepali tudi v Vatikanu. Po tem, ko so v Slovenijo poslali svojega odposlanca, ki se je na lastne oči prepričal o dogajanju, je prišlo do upokojitve tedanjega mariborskega nadškofa Franca Krambergerja.
Ko sodišče v treh mesecih oprosti visokega predstavnika Cerkve
Stečajna upraviteljica je zoper nekdanjega predsednika uprave Zvon Ena Simona Zdolška in članico uprave Matejo Vidnar Stiplošek vložila ovadbo zaradi suma storitve več kaznivih dejanj zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Leta 2020 jo je tožilstvo zavrglo. Zoper nekdanjo upravo je vložila tudi 300.000 evrov visok tožbeni zahtevek, ki ga je sodišče v celoti zavrnilo. Enak epilog je doživelo sojenje zaradi spornega financiranja prevzema hrvaške Luke Zadar.
Drugače se je razpletlo sojenje zaradi spornih poslov v Argentini, kjer sta bila Zdolšek in Vidnar Stiplošek lani poleti na prvi stopnji obsojena zlorabe položaja. Izrekli so jima pogojne kazni. Ni znano, ali je sodba že pravnomočna.
Zaradi delniških poslov, ki so mariborski nadškofiji čez noč prinesli več kot milijon evrov dobička v škodo drugih podjetij, ta denar pa je uporabila za lastninjenje Zvonov, so leta 2018 sodili tudi Krambergerju in nekdanjemu ekonomu mariborske nadškofije Mirku Krašovcu. Toda sojenje se je končalo po vsega treh mesecih, sodišče pa je omenjene spoznalo za nedolžne.