Ko je prejšnjo sredo pet strank vlade Marjana Šarca podpisalo koalicijsko pogodbo, je bil novica dneva Igor Akrapovič. Lastnik istoimenskega proizvajalca izpušne cevi iz Ivančne Gorice se je namreč odločil, da si bo iz podjetja izplačal ves zadržani bilančni dobiček v vrednosti dobrih 32 milijonov evrov.
Za to je neposredno okrivil bodočo vlado. Ta je v koalicijsko pogodbo zapisala, da bo vse osebne prihodke iz rent in kapitala, torej tudi dividende, vključila v osnovo za odmero dohodnine, zaradi česar bodo ti v Akrapovičevem primeru obdavčeni po 50-odstotni stopnji.
Njegova poteza je razdelila javnost, sprožila pa je tudi veliko ugibanj o drugih razlogih zanjo. Akrapovič se je namreč za takšen ukrep odločil že 14 dni pred nastopom vlade Marjana Šarca.
Njegovega strahu očitno ne delijo nekateri ostali bolj znani menedžerji in njihova podjetja. Ravno nasprotno, iz skupščin delničarjev, ki smo jih analizirali v zadnjih dneh, je celo razvidno, da so skoraj vsi dobičke puščali v podjetjih.
Akrapovič nima denarja za izplačilo
Kot je znano, je podjetje Akrapovič sprejelo sklep o izplačilu celotnega zadržanega bilančnega dobička v vrednosti nekaj več kot 32 milijonov evrov.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, bodo akumulirani bilančni dobiček namenili izplačilu dividend in naložbam v bolj predvidljivih poslovnih okoljih.
Po zadnjih podatkih so skoraj vse premoženje družbe zgradbe in stroji (32 milijonov evrov) v Ljubljani in Ivančni Gorici, zaloge (31 milijonov evrov) in terjatve do poslovnih partnerjev (11 milijonov evrov).
Na bančnih računih je imelo konec lanskega leta le za 1,8 milijona evrov denarnih sredstev. Iz bilanc družbe Akrapovič pa je razvidno, da je svojemu lastniku sposobna v letu dni izplačati največ deset milijonov evrov.
To pomeni, da bi moralo podjetje prodati vse nepremičnine, da bi si Akrapovič lahko izplačal tolikšne dividende, ali pa do konca oktobra, ko se izteče rok za izplačilo dividend, pri bankah najeti visoko posojilo. Zadnje je malo verjetno.
Iz preteklega ravnanja Igorja Akrapoviča lahko sklepamo, da si 32 milijonov evrov ne bo izplačal, temveč bo vzpostavil posojilno razmerje in omenjena sredstva posodil nazaj. Za to pa bo svoji družbi obračunaval ustrezne obresti. Na leto bi torej lahko prejel dodatnih nekaj sto tisoč evrov.
To je Igor Akrapovič na primer naredil v letu 2016, ko je njegov holding "z namenom optimiranja finančnih stroškov" družbi Akrapovič začasno posodil devet milijonov evrov izplačanih dividend.
Iz vsega tega sledi, da bo Akrapovič težko dobičke vlagal na druge trge, saj tega denarja v resnici nima. Razen če bo podjetje zaprl in prodal vse premoženje.
Igor Akrapovič se bo torej kvečjemu izognil morebitnim višjim davčnim obremenitvam v prihodnjih letih.
Akrapoviču ni bilo treba plačevati davka na dobiček
Podjetje Akrapovič do leta 2016 zaradi davčnih olajšav na investicije ter raziskave in razvoj sploh ni plačevalo davka na dobiček. Šele v lanskem letu, ko je ustvarilo 13 milijonov evrov čistega dobička, je po javno dostopnih podatkih obračunalo 1,3 milijona evrov davka na dobiček.
Tudi sicer holdinške družbe, prek katerih številni znani podjetniki obvladujejo svoja podjetja, med njimi Igor Akrapovič, skoraj ne plačujejo davka na dobiček.
Holdingi, ki večino prihodkov ustvarijo iz naslova dividend oziroma delitve dobička hčerinskih družb, lahko iz davčne osnove tovrstne finančne prihodke izločijo po prejemu dividend. V davčno osnovo se upošteva le pet odstotkov tovrstnih prihodkov. Davek od dohodka pravnih oseb se namreč plača že v matični družbi, ki izplačuje dividende svoji lastnici. Ko se upoštevajo še stroški poslovanja, je davčna osnova pogosto razmeroma nizka in v nekaterih primerih celo ničelna.
Tudi če bi holdinška družba prodala finančno naložbo, v konkretnem primeru podjetje Akrapovič, to ne bi imelo vpliva na osebno obdavčitev Igorja Akrapoviča kot lastnika tega holdinga.
V Kolektorju slab milijon evrov za dividende
V avgustu, ko sta bila že znana koalicijska pogodba in dogovor z Levico, sta bili še dve skupščini lastnikov dveh velikih slovenskih podjetij.
Prvi je idrijski koncern Kolektor Group, ki se ukvarja s proizvodnjo energetskih in generatorskih transformatorjev ter gradbeništvom, zaposluje pa že več kot pet tisoč ljudi. Drugo je eno od najuspešnejših slovenskih podjetij - Tovarna akumulatorskih baterij (TAB) Mežica, ki samo na Koroškem zaposluje več kot 800 ljudi.
V petek dopoldne, ko je bila v domači javnosti burna razprava o prihodnji obdavčitvi podjetnikov, je bila v Idriji skupščina družbe Kolektor Holding.
Gre za krovno menedžersko družbo, katere lastniki so Stojan Petrič, Jurij Kleindienst, Jože Rupnik, Jože Potočnik, Ivan Albreht, Radovan Bolko in drugi (nekdanji) vodilni zaposleni. Menedžerji Kolektorja so sicer znani po tem, da skrbno ravnajo z vsakim evrom.
Na redni skupščini pa so sprejeli odločitev o delitvi preteklih dobičkov, ki je ravno nasprotna od tiste, ki jo je napovedal Igor Akrapovič. Podobno kot v prejšnjih letih si bodo izplačali za slab milijon evrov dividend. Nerazporejenih pa so pustili 32 milijonov evrov dobička, natanko toliko, kolikor si želi izplačati Akrapovič.
Kontroverzni podjetnik dobičke pustil v družbi
V istem dnevu je bila skupščina družbe Kompas SHOP (prej Kompas MTS), znana po verigi tako imenovanih prodajaln Duty Free na slovenskih mejnih prehodih.
Uradno sta njena delničarja Samo Primožič in Samo Majhenič, vendar naj bi bil v resnici njen lastnik kontroverzni podjetnik Aleksander Jereb.
Na skupščini so odločili, da si bodo izplačali vsega 136 tisoč evrov dividend, v prihodnje leto pa so prenesli 12,5 milijona evrov bilančnega dobička.
Tudi v Mežici si niso delili dividend
Podobno so že skoraj dva tedna pred tem ravnali lastniki TAB Mežica, med katerimi sta največja Janez Pačnik (posredno prek podjetja Energija RM) in prvi mož družbe Bogomir Auprih.
TAB Mežica je bil sicer v zadnjih mesecih v razgovorih za prodajo strateškemu partnerju. Za nakup družbe se je zanimal južnoafriški proizvajalec baterij Metair, vendar se je na koncu umaknil iz posla.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
