Nihče od slovenskih državljanov, ki so julija in avgusta dopustovali v Istri in na Kvarnerju, se tam ni okužil z novim koronavirusom.
To je razvidno iz zadnjih podatkov evropskega sistema za hitro opozarjanje in odzivanje (EWRS) o okužbah tujih turistov na Hrvaškem. Vlada v Zagrebu jih je zajela v zadnjem poročilu o epidemiološkem stanju v državi. V obdobju med 7. julijem in 17. avgustom se je tako na Hrvaškem skupaj okužilo najmanj 159 turistov: 69 iz Avstrije, 52 iz Slovenije, 22 iz Velike Britanije, 13 iz Nemčije in trije iz Italije.
Praktično vsi turisti iz Slovenije (51) so se okužili v Novalji na otoku Pagu, kjer se nahaja plaža Zrče, najbolj priljubljen kraj za poletne zabave na severnem Jadranu. Eden se je okužil še v Makarski. V tej sezoni je sicer na Hrvaškem dopustovalo več sto tisoč prebivalcev Slovenije, ki so samo v juniju in juliju opravili skoraj 700.000 nočitev, od tega več kot 70 odstotkov v Istri in na Kvarnerju. To posledično pomeni, da je z območja, kjer je počitnice preživljala večina Slovencev, v našo državo v najslabšem primeru prišel le zanemarljiv delež uvoženih okužb.
Je bila karantena za celotno Hrvaško smiselna?
Je bila torej četrtkova odločitev slovenske vlade o uvedbi karantene za celotno območje Hrvaške res tako nujna oziroma smiselna? Nemčija je ta ukrep za svoje državljane, ki jih je na Hrvaškem med tujimi turisti največ, uvedla le za dve županiji v Dalmaciji.
Tudi sicer se epidemiološka slika na Hrvaškem močno razlikuje po regijah. Ob včerajšnjem rekordnem številu novih okužb (265) so recimo v Istri zabeležili le devet primerov, od tega jih je bilo osem že v samoizolaciji. V Istrski županiji, kjer živi 210.000 ljudi, so imeli do včeraj 58 aktivnih primerov oziroma 0,028 odstotka. Enak delež okužb ima Mestna občina Ljubljana. Pri tem je treba upoštevati, da Hrvaška za Slovenijo precej zaostaja po številu testiranj na milijon prebivalcev, zato je upravičeno domnevati, da slabše odkriva okužbe.
Preberite še:
Za Hrvaško odrejena karantena. Kaj morate vedeti?
Velika večina turistov se je okužila na Pagu in v Makarski
Vladni govorec Jelko Kacin je v četrtek na vprašanje, ali so na seji vlade razpravljali tudi o tem, da bi na rdeči seznam uvrstili le posamezna območja na Hrvaškem, kot je to storila Nemčija, odgovoril: "Teh predlogov je bilo res nekaj, na žalost pa se stanje na Hrvaškem tako hitro slabša, da to ni smiselno in ni mogoče."
Veliko večino okužb med turisti beležijo mesta, znana po zabavah. Samo v štirih žariščih - Novalji, Makarski, Splitu in Vodicah - se je skupaj potrjeno okužilo vsaj 145 tujih turistov. Če odštejemo Pag, se je na preostalih otokih skupaj okužilo le sedem turistov. Ti so dopustovali na Hvaru, Braču in v enem primeru na Pašmanu.
Za enak ukrep kot Slovenija, torej obvezno karanteno ob povratku domov, so se medtem odločile Italija, Velika Britanija in Avstrija. Po podatkih EWRS se je sicer od 7. julija do 17. avgusta na Hrvaškem med turisti okužilo 69 Avstrijcev, od tega največ (41) v Makarski. Daleč največ Britancev (18) se je okužilo v Splitu, Nemcev pa v Novalji.
Da se povečuje število okužb s Hrvaške, so Avstrijci opazili v prvi polovici tega meseca. Na Avstrijskem Koroškem je bilo v četrtek prejšnji teden od 22 potrjenih okužb kar 16 povezanih s Hrvaško. Kmalu zatem so državljane pozvali k vrnitvi in uvedli karanteno za zamudnike. Še v drugi polovici julija so v Avstriji zaznali največ uvoženih okužb s Kosova, Srbije, Bosne in Hercegovine (BiH) ter Romunije.
Avstrijska vlada, ki je že v petek 14. avgusta pozvala državljane, naj se do nedelje vrnejo v domovino, je bila do svojih državljanov bolj prizanesljiva od slovenske. Avstrijci se lahko namreč izognejo 10-dnevni karanteni, če predložijo negativen test na novi koronavirus, ki ne bo starejši od 72 ur, ali pa ga morajo opraviti v 48 urah. Za slovenske državljane medtem velja obvezna 14-dnevna karantena.
Gibanje števila novih okužb v Sloveniji
Zakaj Slovenija nima podatkov po hrvaških regijah?
Poudariti sicer velja, da hrvaški podatki niso popolni. Razlikujejo se namreč od podatkov slovenskega Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), po katerih je bilo med 7. julijem in 17. avgustom s Hrvaške uvoženih 107 okužb, k temu pa gre prišteti še okužbe, ki so jih ti v Sloveniji prenesli na druge.
Do razkoraka v podatkih prihaja, ker slovenske zdravstvene oblasti podatke o uvoženih okužbah evropskemu sistemu EWRS sporočajo z nekajdnevno zamudo. Na NIJZ so nam pojasnili, da so hrvaške kolege že obvestili o najnovejšem številu uvoženih primerov v Sloveniji s Hrvaške.
Pred dnevi so nam sicer na inštitutu, ki ga vodi Milan Krek, pojasnili, da za Hrvaško ne vodijo evidence glede števila okužb po regijah, županijah ali kakšnih drugih značilnostih. Razpolagajo zgolj s podatkom, iz katere države je najverjetneje prišla okužba. Drugače je recimo v Avstriji, kjer uvožene okužbe natančno beležijo po državah in drugih podatkih. Povprečen Avstrijec, ki se je sredi avgusta okužil na Hrvaškem, je bil tako star 33 let.
