Intereuropa, logistična skupina iz Kopra, ponovno išče novega lastnika.
Največji delničarji prodajajo 72-odstotni delež Intereurope. Konec meseca so prejeli več nezavezujočih ponudb. Koliko, uradno ni znano. Po naših informacijah so jih oddali najmanj štirje ponudniki. To so:
- Pošta Slovenije,
- vodilna turška logistična skupina Netlog Logistics,
- neimenovani ponudnik iz Velike Britanije in
- ciprsko podjetje Cassowary Investments.
Drugi poskus prodaje v treh letih
Kot je znano, se je Intereuropa zaradi zgrešenih odločitev nekdanje uprave, ki jo je vodil Andrej Lovšin, v času krize znašla na robu stečaja. Rešile so jo banke, ki so pri tem postale tudi njene lastnice.
Prvič so jo neuspešno poskušale prodati leta 2016. Edini kandidat za nakup je bil češko-malteški finančni sklad Tuffieh Funds, a je posel padel v vodo zaradi različnih pričakovanj glede cene. Nesojeni kupec, ki mu je pri naskoku na Intereuropo svetovala Nevenka Črešnar Pergar, je ponujal okrog 30 milijonov evrov, a so lastniki pričakovali precej več.
Med ponudniki so nekateri znanci. V Pošti Slovenije, ki jo vodi Boris Novak, si Intereuropo ogledujejo že dve leti, saj se že dlje časa želi širiti na področje logistike. Tudi v finančnem smislu je sposobna za nakup, saj ima ob ničelni zadolženosti na računih za okrog 35 milijonov evrov sredstev.
Ponudbe v drugem poizkusu očitno ni oddalo ciprsko podjetje CEE Equity Partners, investicijski svetovalec kitajskega finančnega sklada China-CEE, ki mu je vrata v Slovenijo pomagal odpirati Tomaž F. Lovše, nekdanji lastnik Diners Cluba Slovenija. Z njim je tedaj sodeloval tudi britanski investicijski svetovalec Richard Baker, znan iz zgodbe o Javni razsvetljavi.
Zanimanje enega najbogatejših Turkov
Drugače kot leta 2016 se za Intereuropo zanimajo tudi strategi.
Netlog Logistic je največji turški logist. Za prehrambeno in avtomobilsko industrijo, maloprodajo, elektroniko in proizvajalce blaga široke potrošnje pokriva območje Evrope, Bližnjega vzhoda in Afrike. Njegov ustanovitelj je Şahap Çak, eden od najbogatejših Turkov, manjšinski solastnik pa finančni sklad Abraaj, ki ga je upravljal pakistanski poslovnež Arif Naqvi, zdaj pa je zaradi odmevnega finančnega škandala v likvidaciji.
To je bilo namreč šele januarja letos ustanovljeno na Cipru in to na naslovu enega od tamkajšnjih podjetij, ki se ukvarjajo z upravljanjem družb.
Lastništvo podjetja Cassowary Investments je skrito v mreži drugih ciprskih podjetij, ki jo upravlja Viktorija Dunčiene, državljanka Litve.
Se za ciprskim nabiralnikom skrivajo Hrvati?
Kdo je torej ponudnik, ki se skriva za tem podjetjem nabiralnikom s Cipra?
Po podatkih, ki smo jih v uredništvu dobili v zadnjih dneh, je podjetje s Cipra tesno povezano s hrvaško družbo Transagent. Gre za logistično-špedicijsko skupino, ki ima sedež na Reki, podružnice pa še v šestih pristaniščih: Pločah, Kopru, Beogradu, Trstu, Baru in Šanghaju.
Največji lastnik Transagenta je direktor Zvonimir Poščić, ki že vrsto let živi v Pragi. Med lastniki reške družbe pa je od prejšnjega meseca mogoče najti tudi prej omenjeno ciprsko podjetje Cassowary Investments.
Čeprav je Transagent v finančnem in poslovnem smislu precej šibkejši od Intereurope, je treba opozoriti, da se v logističnih krogih že dlje časa ugiba o morebitnih povezavah Transagenta z večjimi mednarodnimi in drugimi poslovnimi skupinami. “Intereuropa je zagotovo zanimiva za nekoga, ki ima presežek tovora, v Sloveniji in drugih državah Balkana pa potrebuje mrežo,” nam je včeraj dejal direktor enega od podjetij iz panoge, ki je želel ostati neimenovan.
Kocijančič zanika, da komurkoli pomaga pri Intereuropi
Že zdaj pa ima ciprsko podjetje nabiralnik, za katerem se lahko skrivajo ali Hrvati ali skupaj z njimi še kakšen partner (ali več njih) v poslu, očitno precej močno lobistično mrežo.
Več virov nam je namreč potrdilo, da se je predsednik uprave Intereurope Ernest Gortan v zadnjem času najmanj enkrat sestal z Janezom Kocijančičem, nekdanjim dolgoletnim prvim možem Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in predsednikom republiške vlade, ki v zadnjih letih deluje kot poslovni svetovalec.
Vrata v Slovenijo naj bi pomagal odpirati več podjetjem iz Hrvaške, med drugim rovinjski skupini Adris, ki se zanima za nakup Save Re.
Kocijančič je v preteklosti javno večkrat poudaril, da se ukvarja s svetovanjem in ne z lobiranjem. Včeraj je potrdil, da “se z gospodom Gortanom občasno vidita”. Pri tem je zanikal, da bi pri prodaji Intereurope sodeloval kot svetovalec ali naložbenik.
“Nikakršni,” je Kocijančič včeraj odgovoril na vprašanje, kakšni so njegovi odnosi s podjetjem Cassowary Investments.
"Prodajni postopek za prodajo delnic Intereurope koordinira družba PWC svetovanje in je v pristojnosti bank lastnic delnic družbe Intereuropa. Družba Intereuropa ne more komentirati prodajnega postopka," pa se je odgovoru izognil Gortan.
So apetiti znova preveliki?
Usoda prodaje Intereurope bo znova odvisna od pričakovanj bank. Trenutna cena delnice Intereurope na borzi je okrog 2,7 evra. Po tej ceni bi moral kupec za vse delnice družbe plačati 45 milijonov evrov. Toda prodaja po tej ceni zagotovo ne bi zadovoljila bank, menijo poznavalci, ki ceno za uspešno izvedbo posla postavljajo pri okrog 70 milijonih evrov.
Intereuropa sicer posluje dobro. Ohladitve povpraševanja po logističnih storitvah in stopnjevanja trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko, ki bo prizadela pomemben del sveta, v družbi še ne zaznavajo.
V letošnjem letu načrtujejo rast konsolidiranih prihodkov od prodaje na 157,8 milijona evrov, denarni tok iz poslovanja (EBITDA) pa naj bi več kot podvojili, na 14,5 milijona evrov. To je najboljši rezultat po letu 2013, ko je Intereuropa prodala logistični center Čehov.
Težave jim povzroča tudi padanje prodajne marže. Še naprej se namreč na trgu kaže pomanjkanje prevoznih kapacitet, kar ob višjih cenah nafte vpliva na rast stroškov. EBITDA marža se je zmanjšala za dobro desetino, na 8,5 odstotka.
Povsod rastejo, v Srbiji škodljivi posli
Z intenzivnimi prodajnimi aktivnostmi so ob ugodnih gospodarskih razmerah na večini trgov presegli tako načrtovane kot tudi lanske primerljive prihodke od prodaje ter tudi načrtovani in lanski primerljivi izid iz poslovanja.
Največ prihodkov, skoraj tri četrtine, ustvarijo v Sloveniji. Poleg tega imajo največjo absolutno rast prodaje v Bosni in Hercegovini (cestni promet) ter na Hrvaškem (distribucija in domači promet), medtem ko je za največ upadel promet v Makedoniji (cestni promet) in v Srbiji.
V Beogradu so imeli velike težave tudi zaradi domnevno škodljivih poslov sedaj že nekdanjega vodstva. Kot so pojasnili v Intereuropi, je prišlo do preusmerjanja poslov na drugo družbo, kar je vodilo do višjih stroškov poslovanja. Konec junija so v Srbiji imenovali novo vodstvo, ki mora poskrbeti za sanacijo nastalega položaja.
Dolgove bodo zmanjšali z odprodajo nepremičnin
Čeprav je Intereuropa v prvi polovici leta dosegla dobre rezultate, analitiki opozarjajo, da je ob tem izvedla vsega 16 odstotkov načrtovanih investicij. Letos je predvidela za 7,8 milijona evrov vlaganj, ki jih bo treba izpeljati v prihodnjih letih.
Intereuropa ostaja tudi zelo zadolžena. Skupina je imela konec junija za skoraj 68 milijonov evrov finančnih obveznosti. V zadnjih letih se sicer zmanjšuje njena zadolženost, a prepočasi. Poslovanje ji namreč ne omogoča večjega razdolževanja. Po zadnjih podatkih neto finančni dolg za več kot štirikrat presega EBITDA.
V drugi polovici prihodnjega leta zapadejo v plačilo posojila na podlagi reprograma, na podlagi katerega so banke postale lastnice Intereurope. Pomemben del glavnice nameravajo refinancirati, torej bodo enostavno najeli nova posojila.
Do takrat pa nameravajo odprodati tudi nekatere poslovno nepotrebne nepremičnine in z izkupičkom poplačati del obveznosti. Tako naj bi po nekaterih informacijah zbrali za več deset milijonov evrov sredstev.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
