Prihodnji petek se bo Janša na povabilo madžarskega premierja Viktorja Orbana udeležil srečanja predsednikov vlad držav Višegrajske skupine: Češke, Poljske, Slovaške in Madžarske, ki je s 1. julijem prevzela predsedovanje tej skupini. Uradnih informacij o njegovem obisku in morebitnih ločenih srečanjih z Orbanom, poljskim premierom Mateuszem Morawieckim, češkim predsednikom vlade Andrejem Babišem in njihovim slovaškim kolegom Eduardom Hegerjem še ni. Kot smo neuradno izvedeli, pa bodo na dnevnem redu plenarnega zasedanja in delovnega kosila s predsedniki vlad odpornost EU, konferenca o njeni prihodnosti, razmere na zahodnem Balkanu in migracije.
Janšev obisk srečanja štirih višegrajskih držav ima velik simbolni pomen. Ne le zato, ker gre po dosedaj znanih podatkih za njegov prvi obisk v tujini v času, ko Slovenija predseduje EU. V Budimpešto namreč kot voditelj predsedujoče države odhaja v času, ko je Evropska komisija napovedala pravne ukrepe proti novi madžarski zakonodaji, usmerjeni proti istospolnim skupnostim.
Prepoved knjig s homoseksualno vsebino
Z njo želi Orbanova vlada "prepovedati promoviranje homoseksualnosti v šolah". To bo v praksi pomenilo prepoved knjig, ki bodo po ocenah oblasti obravnavale vprašanja homoseksualnosti ali spremembe spola. Nekateri priljubljeni filmi, kot so Dnevnik Bridget Jones, Harry Potter in Billy Elliot, bodo lahko na sporedu šele pozno zvečer z oznako za starejše od 18 let. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je zakonodajo označila za "sramotno". Obsodilo jo je 16 držav EU, med katerimi ni bilo drugih članic Višegrajske skupine in Slovenije.
Pričakovati je, da bo osrednja točka srečanja dogajanje v EU. Pred dvema tednoma je namreč Orban v govoru ob 30. obletnici umika sovjetskih čet z Madžarske predstavil svoj načrt za reformo EU, s katero želi preprečiti njeno "sovjetizacijo". Bruselj je obtožil, da želi zgraditi "imperialno" EU, ki bi "prevladala nad tradicionalnimi vrednotami". Napovedal je tudi, da se bo zavzemal za ošibitev moči Evropskega parlamenta. Želi namreč, da bi imeli parlamenti držav članic EU pravico do suspenza evropske zakonodaje v primerih, ko bi bila ta v nasprotju z nacionalno.
Na to se je ostro odzval nekdanji belgijski premier in predsednik evropskih liberalcev Guy Verhofstadt. "Orban torej želi zvezati roke Evropskemu parlamentu na enak način, kot je to storil z madžarskim parlamentom, svobodnimi mediji, sodišči, nevladnimi organizacijami, akademiki itd.," je sporočil.
Za zdaj je uradno stališče Slovenije, da se zavzema za povezano, enotno in solidarno Evropsko unijo, ki deluje na temelju demokracije, človekovih pravic, vladavine prava in drugih evropskih vrednost. Toda jasno je, da bo Orban pri svojem načrtu računal tudi na podporo Janše, s katerim je v zadnjih letih spletel tesno politično zavezništvo. Visoki predstavniki madžarske vlade želijo Slovenijo videti med članicami Višegrajske skupine, kar je Janša že leta 2018 označil za "edino realno perspektivo".
Srečanje z voditeljico italijanske neofašistične stranke
V govoru ob proslavi dneva državnosti je tako Janša dejal, da je "najhitrejša pot v razgradnjo vsake skupnosti uporaba dvojnih meril, zato se bomo vedno borili, doma in v Evropi, da enaki vatli veljajo za vse enako". Besede o "dvojnih merilih" EU do Madžarske je javno večkrat uporabil Orban, ki želi že nekaj časa s strankami evropskih populistov, suverenistov in skrajne desnice oblikovati novo politično zavezništvo na evropski ravni. Tako Janša kot Orban sta se prejšnji teden v Bruslju sestala z voditeljico italijanske neofašistične stranke Bratje Italije Giorgio Meloni.
Pričakovati je, da bo Janša predsednikom vlad Višegrajske skupine prisluhnil tudi pri vprašanju migracij, pri katerem so Madžarska, Češka, Slovaška in Poljska na nasprotnem bregu kot nekatere največje članice Unije in Bruselj. Te se zavzemajo za solidarnost pri sprejemanju migrantov, čemur Slovenija bolj ali manj že odkrito nasprotuje. V začetku junija je tako minister za notranje zadeve Aleš Hojs poudaril, da "Slovenija ne nasprotuje obvezni relokaciji (namestitvi migrantov po državah v okviru kvot, op. a.) kot enemu izmed ukrepov prožne solidarnosti", a je posebej poudaril, da to velja le v kriznih razmerah, le za osebe, upravičene do mednarodne zaščite, in pri tem naštel številne druge pogoje.
