Kako je šla preiskovalna sodnica na roko Stojanu Petriču

Zakaj sodišču v dveh letih ni uspelo odločiti o uvedbi preiskave proti Stojanu Petriču in štirim osebam, ki jih tožilstvo sumi kaznivih dejanj pri Kolektorjevem nakupu družbe Etra 33?

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic / Vesna Vuković
torek, 2. 4. 2019, 04:02


Necenzurirano prenos
Stojan Petrič
STA

Avgusta 2017 je specializirano državno tožilstvo vložilo zahtevo za preiskavo proti Stojanu Petriču, nekdanjemu dolgoletnemu direktorju, danes pa predsedniku nadzornega sveta idrijske skupine Kolektor. Skupaj s štirimi osebami ga je osumilo kaznivega dejanja zlorabe položaja pri prevzemu družbe Etra, pri katerem naj bi pridobili 1,8 milijona evrov premoženjske koristi.

A slabi dve leti pozneje je zadeva še vedno na mrtvi točki. Sodišče namreč še vedno ni dokončno odločilo, ali bo proti Petriču in preostalim osumljenim uvedlo sodno preiskavo ali ne. Vmes je enkrat zahtevo tožilstva zavrnilo, krajevno pristojnost pa iz Ljubljane preneslo v Koper.

Kdo je peterica osumljenih

Kot smo že poročali, je Kolektor družbo Etra 33, danes Kolektor Etra, ki proizvaja energetske transformatorje, kupil leta 2010. Takrat je idrijska skupina postala njena 75-odstotna lastnica.

A sledil je nov manever. Kolektor je namreč takoj po prevzemu manjšinske deleže v Etri po nižji ceni preprodal različnim podjetjem, ki so bila povezana z direktorji in vodilnimi v Kolektorju. Denar za nakup deležev v Etri so si izposodila pri Kolektorju. Eno od teh je bilo na primer podjetje DIFS, ki je bilo tedaj v lasti žene Stojana Petriča.

Necenzurirano prenos
Na fotografiji glavni akterji nakupa družbe Etra 33: Stojan Petrič (drugi z leve), Peter Novak (tretji z leve) in Tomaž Kmecl (zadnji z leve).
STA

Medtem ko je Petrič ves čas poudarjal, da je šlo za "fer posel", saj da "se za manjšinske deleže vedno plačuje manj kot za kontrolne", so kriminalisti začeli preiskovati sume oškodovanja Kolektorja. Julija 2017 so vložili ovadbo proti petim osebam:

  • Stojanu Petriču,
  • Petru Novaku, prokuristu v Kolektor Etri in lastniku podjetja Energotrans,
  • Tomažu Kmeclu, zdajšnjemu direktorju Etre in lastniku podjetja Torion,
  • Metodu Smrekarju, nekdanjemu lastniku podjetja Transing, in
  • Urošu Stabeju, nekdanjemu direktorju podjetja Transing.

Ugotovili, da niso pristojni

Specializirano državno tožilstvo je že mesec dni pozneje zahtevalo sodno preiskavo. Na tej točki pa se je zapletlo. Kot je razvidno iz pojasnil, ki so nam jih posredovali že prejšnji teden, je tožilstvo zahtevo vložilo na okrožno sodišče v Ljubljani. Tam so po štirih mesecih ugotovili, da v zadevi niso krajevno pristojni. V reševanje so jo odstopili okrožnemu sodišču v Kopru.

Zakaj, iz pojasnil ni mogoče razbrati. Štirje od petih osumljenih imajo stalno prebivališče v Ljubljani. Tam domujejo tudi vsa podjetja, ki so od Kolektorja kupovala deleže v Etri. Po zakonu o kazenskem postopku je sicer krajevno pristojno praviloma sodišče, na območju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušano.

Že prenos iz Ljubljane v Koper je zadevo zavlekel za več mesecev. Po skoraj letu dni, natančneje julija lani, pa je sodišče v Kopru zahtevo za preiskavo proti Petriču in štirim osumljenim zavrglo. Razlogi za to odločitev niso znani.

Kdaj bo sodišče odločilo o preiskavi?

Tožilstvo se je na to odločitev pritožilo. Oktobra lani mu je sodišče ugodilo. Sklep o zavrženju je razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje preiskovalnemu sodniku. "Iz sklepa izhaja, da je vložena zahteva za preiskavo primerna za obravnavanje," so pojasnili na tožilstvu, kjer nove odločitve sodišča po polovici leta še niso prejeli. Po naših podatkih je tožilstvo v začetku januarja zaprosilo za podatke iz stečajnega spisa podjetja Transing, ki je bilo med kupci manjšinskih deležev v Etri.

Za dodatna pojasnila nas je tožilstvo napotili na koprsko okrožno sodišče, ki tako o isti zahtevi za preiskavo odloča že pol leta. Ali so oziroma bodo znova opravili zaslišanja osumljencev, ni znano. Na naša vprašanja včeraj niso odgovorili. Kdo je preiskovalni sodnik v zadevi Kolektor-Etra, tako ni bilo mogoče izvedeti.

Na okrožnem sodišču v Kopru sicer delujeta dve preiskovalni sodnici. Ena od njih, Tatjana Cvetičanin, je med letoma 2010 in 2012 skoraj dve leti odločala o zahtevi za sodno preiskavo proti nekdanjemu direktorju Intereurope Andreju Lovšinu. Nato ji je ugodila le v delu, ki je Lovšina bremenil zlorabe položaja pri gradnji terminala v Rusiji, zavrnila pa je zahtevo tožilstva, da preiskavo uvede tudi, ker Lovšin za investicijo ni dobil soglasja nadzornega sveta. Višje sodišče je pozneje pritožbi tožilstva ugodilo.

Druga preiskovalna sodnica Lea Dukič Japelj pa je v javnosti znana kot žena odvetnika Nenada Dukiča, ki je med drugim zastopal nekdanjega koprskega župana Borisa Popoviča in piranskega nepremičninskega mogotca Vejsila Hota, sicer očeta poslanke SD Mejre Hot.

Kako so prevzeli Etro 33

Kolektor je sicer za prevzem Etre leta 2010 plačal 30 milijonov evrov. Slaba polovica tega denarja je končala na računu dunajske družbe Energo, registrirane na naslovu tamkajšnjega odvetnika Johannesa Smolke. Že pred leti smo razkrili, da je z njim poslovno sodeloval Branko Podpečan, sin Milana Podpečana, nekdanjega predsednika upravnega odbora Slovenske odškodninske družbe, ki je leta 2007 prvič prodala Etro.

Idrijski koncern je Etro obvladoval prek Kolektor Holdinga (tedaj se je imenoval Fond). Pri nadaljnjih preprodajah deležev pa je imelo ključno vlogo zdaj že nekdanje podjetje Transing, ki je za Etro opravljalo prevoze večjih transformatorjev:

  1. Od Kolektorja je Transing najel za skoraj 5,5 milijona evrov posojil.
  2. S tem denarjem je odkupil 15-odstotni delež v Etri, za katerega je plačal 2,6 milijona evrov.
  3. Preostanek denarja, torej 2,9 milijona evrov, naj bi Transing nakazal podjetjema Torion in Energotrans, ki sta bila ustanovljena prav za namen odkupovanja deležev Etre od Kolektorja.

Kaj je trdil Petrič in kaj so dejstva

Petrič je sicer že leta 2011 povedal, da Kolektor pri tem poslu ni bil oškodovan, saj da je Transing denar Kolektorju že vrnil. Tudi v Kolektorju so poudarjali, da je bil prevzem Etre leta 2010 izpeljan pregledno, ovadba pa je bila po njihovem posledica prijave, ki jo je vložila družba Hidria, dolgoletni tekmec Kolektorja v Idriji.

Necenzurirano prenos
Kolektor Etra
STA
A nesporno je, da je bila cena deležev Etre za manjšinske lastnike ugodnejša. Že leta 2011 je namreč idrijski Kolektor Holding, takrat še pod imenom Fond, četrtinski lastniški delež v Etri vrednotil na 18 milijonov evrov. Po tem kriteriju bi moral Transing za svoj delež plačati nekajkrat več. Podatki finančne uprave sicer razkrivajo, da je imel Transing tik pred stečajem, ki ga je razglasil leta 2015, kar tri milijone evrov davčnega dolga.

Tudi poznejši nepremičninski posli kažejo na tesno poslovno povezanost Etre in Transinga. Nekateri nepremičninski posli bi lahko dali slutiti, da je Etra deloma sofinancirala tudi lastni prevzem, saj je od Transinga tik pred stečajem odkupovala zemljišča, s podjetjem pa poslovala najmanj od leta 2007, ko se je zgodila prva sprememba lastništva v Etri.

Stanovanje Petričevega podjetja iz kompleksa Belle vie

Podjetje DIFS, eno od tistih, ki je na domnevno sporen način pridobivalo manjšinske deleže Etre (DIFS), je od leta 2016 v lasti Stojana Petriča, ta ga je kupil od žene. Podjetje ima po novem sedež v prestižnem nepremičninskem kompleksu Belle vie Tivoli, ki ga je lani zgradil Kolektor Koling. Tam je kupilo stanovanje s 64 kvadratnimi metri uporabne površine. Med Petričevimi sosedi je mogoče najti tudi nekdanje vodilne uslužbence policije, visoke državne uradnike, odvetnike ...

Necenzurirano prenos
Belle vie
posnetek zaslona
Že v obdobju prevzemanja Etre pa je Petrič v kompleksu Kempinski v hrvaški Savudriji kupil v lasti 110 kvadratnih metrov velik apartma, vreden 566 tisoč evrov. Zanj je po naših podatkih plačal "le" 296 tisoč evrov gotovine, ki jih je prejela Vegradova hrvaška hčerinska družba, preostali vložek pa ji je poravnal s preknjižbo manjšega apartmaja v bližini. Kompleks danes večinoma obvladuje srbski tajkun Miodrag Kostić.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net