To je po naših informacijah ena od končnih ugotovitev dolgo pričakovanega sklepa postopka presoje morebitnih kršitev zakona pri Praprotnikovi zaposlitvi v banki. KPK ga je na podlagi več prijav uvedla že spomladi 2014, zaradi še vedno nejasnih razlogov pa je trajal kar dve leti in pol.
Uradno: Štefanec za, Sedlarjeva proti
Dolgo pričakovano poročilo o končnih ugotovitvah je senat KPK sprejel na seji prejšnji četrtek. Zanj sta glasovala predsednik KPK Boris Štefanec in njegov namestnik Igor Lamberger, proti pa namestnica Alma Sedlar. Tako Štefanec kot Sedlarjeva sta ob sprejemu odločitve, ki je KPK še ni javno objavil, napovedala ločeni mnenji.
Na KPK so pojasnili, da vsebine ugotovitev še niso objavili, saj da "temelji tudi na podatkih, označenih kot poslovna skrivnost". "NLB smo pozvali k opredelitvi do teh podatkov," so dodali na komisiji.
"Postopkov, ki še niso zaključeni, sicer ne komentiramo. V izogib oblikovanju napačnih interpretacij pa vendarle želimo poudariti, da je v vmesnem poročilu, s katerim smo bili kot banka seznanjeni, jasno ugotovljeno, da ni znakov koruptivnih dejanj in je v tem delu postopek ustavljen. V poročilu je tudi jasno ugotovljeno, da Rok Praprotnik ni bil vnaprej izbran kandidat. Zato nas, poleg nenavadnih zapisov v javnosti, čudi, da je KPK ob takšnih ugotovitvah sploh nadaljevala postopek," so nam odgovorili iz NLB.
Opomba: Odziv NLB smo dobili šele po objavi članka, dodan je bil kasneje.
Zakaj so ugotovitve neugodne za Brodnjaka
Medtem ko komisija pri samem Praprotniku po neuradnih informacijah ni ugotovila kršitev, njene ugotovitve zagotovo niso v prid Blažu Brodnjaku, aktualnemu predsedniku uprave banke. Brodnjak je namreč marca 2014, ko je NLB objavila razpis za vodjo centra za skladnost poslovanja, domnevno prirejen za Praprotnika, že sedel v upravi NLB. Ta je sklep o Praprotnikovi zaposlitvi sprejela soglasno.
Spomnimo, leta 2013 je KPK v času, ko jo je vodil Goran Klemenčič, njegov namestnik pa je bil Praprotnik, zoper NLB uvedla postopek zaradi domnevno spornega, 680.000 evrov vrednega najema kadrovske agencije Korn Ferry International (KFI). Največja slovenska banka je pogodbo s to agencijo podpisala po tem, ko je ta Janka Medjo, takrat še kot prvega nadzornika NLB, ocenila kot najbolj primernega kandidata za vodenje banke.
Isti KFI je oceno primernosti za imenovanje na položaj člana uprave izdelal tudi za Brodnjaka.
Odmevi tudi v politiki
Že kmalu zatem je Praprotnik zamenjal stran – in to, še preden je bilo jasno, ali je KPK preiskavo najema KFI sploh končala. Brez izkušenj z delom v bankah se je marca 2014 prijavil na razpis za vodenje centra za skladnost poslovanja. Med trinajstimi kandidati je bil izbran kot najprimernejši.
Primer je odmeval tudi v politiki. O njem je na izredni seji razpravljal državni zbor, poslanec SDS Vinko Gorenak pa ga je označil za "eklatantni primer klientelističnega kadrovanja".
Praprotnik je takrat v javnosti govoril, da ga je že januarja 2014 poklical Janko Medja in vprašal, ali že ima novo službo. Že pet dni pred objavo razpisa se je na KPK izločil iz postopka v zadevi KFI.
Kaj je komisija ugotovila o KFI
V njem je komisija pozneje ugotovila več nepravilnosti:
- da je NLB plačevala storitve, ki v pogodbi sploh niso bile določene,
- da je plačevala račune brez priloženih specifikacij, nekatere storitve pa celo dvojno,
- da so bili nekateri dokumenti antidatirani.
Komisija se je zato odločila preveriti sume, ali je bil razpis, ki ga je objavil NLB, odločen že vnaprej, torej prirejen za Praprotnika.
KPK že leto dni obdeluje tudi Kosa
Toda sčasoma se je začelo zapletati. Po informacijah, ki so prihajale s KPK, se je na zadevi izmenjalo več uslužbencev - domnevno tudi zaradi njihovih različnih mnenj o dejanskih kršitvah zakona. Nekdanji predsednik KPK Drago Kos je prejšnjo soboto Štefanecu v javnem pismu očital zavlačevanje s sprejetjem končnih ugotovitev v zadevi, in to zato, da "očitno ne želi povedati, da pri njegovi zaposlitvi v NLB ni bilo nič spornega".
Kos je sicer lastnik in direktor podjetja R.U.R., ki ga je banka najela za preiskovanje dokumentacije in ugotavljanje spornih poslov.
KPK je v času Štefaneca proti NLB uvedla postopek tudi zaradi najema podjetja R.U.R., ki traja že več kot leto dni. Kos je Štefanecu v pismu očital, da je KPK od banke zahtevala tudi dokumentacijo, ki ni bila povezana z najemom njegovega podjetja.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
