Zavarovalnica Triglav in Sava Re, ki imata velike širitvene načrte na domačem trgu zdravstvenih storitev, sta pred novim prevzemom.
Po naših informacijah sta že dogovorjeni za nakup Kirurškega sanatorija Rožna Dolina, prve zasebne kirurške klinike pri nas, v kateri so se v preteklosti zdravili številni pomembni in vplivni Slovenci. Transakcija še ni zaključena, saj čakata na soglasje pristojnih organov. Ko jih bosta prejeli, pa bosta prišli do že pete večje zdravstvene ustanove v letu dni.
Do sedaj je bil kirurški sanatorij v lasti privatizacijskega mogotca Igorja Laha oziroma njegovega podjetja Ampelus Holding s sedežem na Cipru. Kupil ga je leta 2005, kmalu zatem pa je začel načrtovati tudi gradnjo medicinskega centra in specializirane kirurške bolnišnice na Šmartinski cesti v Ljubljani, a dlje od načrtov nikoli ni prišel. Zdaj so ga očitno prepričali, da se iz zdravstvene dejavnosti umakne.
Koliko denarja bo dobil na Ciper?
Koliko mu bosta zavarovalnici plačali za kirurški sanatorij, ni znano.
Za to, da je sploh prišlo do njegove prodaje, pa je moral vplivni poslovnež seči globoko v žep. Dogovoriti se je moral z manjšinskimi družbeniki in jih izplačati iz lastništva. Tako je od osmih družbenikov pred nekaj tedni odkupil okoli tri odstotke lastništva. Zanje naj bi jim po naših podatkih plačal nekaj več kot 400.000 evrov, kar pomeni, da je bila vrednost družbe ocenjena na več kot 13 milijonov evrov.
Kljub vsemu naši viri trdijo, da bo Lah na Ciper prejel precej manj denarja. Kupnina za kirurški sanatorij naj bi znašala nekaj milijonov evrov, o čemer pričajo tudi rezultati in obseg denarnega toka iz poslovanja (EBITDA), ki ga ustvarja družba. Poleg tega je imela še konec lanskega leta za 2,6 milijona evrov dolga do ene od Lahovih družb.
Ne glede na to gre za družbo, ki ima velik potencial, v Triglavu in Savi Re pa vidijo tudi priložnost za sinergije. Kirurški sanatorij, ki ga vodi Brigita Kolenc, je že dalj časa eden največjih zasebnih koncesionarjev v zdravstvu, njegovi prihodki pa se iz leta v leto povečujejo in bi lahko letos znova dosegli rekordno raven.
Iz zdravstvene blagajne vse več denarja
V lanskem letu so ustvarili 6,7 milijona evrov prihodkov od prodaje, od tega več kot dve tretjini ali 4,7 milijona evrov na račun zdravstvene zavarovalnice. Večino preostalih sredstev so dobili od dopolnilnega zavarovanja. S samoplačniškimi storitvami ustvarijo okoli sedem odstotkov prihodkov. Imeli so optimistične načrte o povečanju tega deleža, a jih niso uresničili.
Vsega skupaj je bilo opravljenih 4.374 operativnih posegov, od tega 4.005 na koncesijo in 369 samoplačniških. Največ so jih opravili na področju abdominalne kirurgije (30%) in okulistike (29%), ortopedije (18%), žilne kirurgije (12%) in kirurgije roke (8%), medtem ko manjše plastične operacije predstavljajo le odstotek operacij. Najdaljše čakalne dobe imajo za operacije kolkov, kolen in korekcijo nožnega palca. Tudi za operacije sivih mren je čakalna doba osem mesecev, za vse ostale pa od štirih do šestih mesecev. Čakalne dobe so se skrajšale pri operacijah krčnih žil, kil ter pri artroskopijah.
Kot kaže, jih tudi omejitveni ukrepi zaradi epidemije niso pretirano prizadeli, vsaj ne na koncesijskem delu. Od januarja do avgusta so letos od ZZZS prejeli 15 odstotkov več denarja kot v enakem obdobju lani. Na splošno se ta sredstva vztrajno povečujejo, tudi na račun dodatnih programov.
Kirurški sanatorij ima sicer po zadnjih podatkih 73 redno zaposlenih, od tega 56 zdravnikov specialistov in medicinskih sester.
Lani kupili največji diagnostični center
Triglav in Sava Re, ki sta za nakupe zdravstvenih centrov pred dvema letoma ustanovili podjetje ZTSR, s financiranjem nakupov nimata težav. Imata namreč velike ambicije na trgu zdravstvenih storitev. Več težav imata z iskanjem ustreznih tarč.
Z nakupom kirurškega sanatorija pa bosta naredili prvi korak na področje bolnišničnega zdravljenja. Pred tem sta kupovali centre, ki se specializirajo na diagnostiko in ambulantno zdravljenje: Diagnostični center Vila Bogatin na Bledu, Medicinsko termalni center (MTC) Fontana v Mariboru, zdravstveni center Aristotel v Krškem in medicinski center Cardial v Ljubljani.
Doslej največji posel jima je uspel lani, ko sta kupili center na Bledu. Zanj naj bi investicijski družbi ARX Equity Partners in zdravstvenemu velikanu Euromedic neuradno plačali kar 23 milijonov evrov. Gre za največji zasebni diagnostični center v Sloveniji, ki na leto ustvari osem milijonov evrov prihodkov in okoli pol milijona evrov čistega dobička. Skupaj z njim sta dobili tudi center Fontana, ki ga je Diagnostični center Bled od ruskega Gazproma kupil le nekaj mesecev pred tem.
Ali imajo v načrtih nakup še kakšne druge družbe iz zdravstvene dejavnosti in s kom vse se pogovarjajo, v Triglavu in Savi Re niso razkrili. Po naših informacijah bodo v prihodnjem letu večino sil usmerili v konsolidacijo do sedaj kupljenih centrov.
58 milijonov evrov premoženja
Igor Lah, ki je do več deset milijonov evrov vrednega premoženja prišel s privatizacijskimi certifikati, se je sicer v zadnjih letih že skušal umakniti iz nekaterih naložb. Prodajal je Steklarno Hrastnik, a si je na koncu premislil. Njeno lastništvo pa je preselil na družbo Global glass s sedežem v Švici.
Glavno premoženje Igorja Laha predstavlja nepremičninska družba Ceeref, ki ima po zadnjih podatkih za 58 milijonov evrov premoženja, od tega 41 milijonov evrov v naložbenih nepremičninah v Sloveniji in na Hrvaškem. Ob tem ima družba za okoli 15 milijonov evrov finančnih obveznosti. Njeno lastništvo obvladuje prek mreže podjetij v Luksemburgu (Ceeref s.a.), Sloveniji (KS Naložbe) in na Cipru (Kalantia, G.I. Dakota, Ampelus Holding).
Lah je tudi eden največjih malih delničarjev elektrodistribucijskih podjetij, ki jih obvladuje država. V preteklosti je z različnimi vladami skušal doseči dogovor o prodaji delnic, a mu to nikoli ni uspelo. Vsaj ne po pravi ceni. Vlagal je tudi v medijske projekte.
