Pet strank bodoče vlade Marjana Šarca si v teh dneh deli ministrske resorje. Polnjenje teh položajev pa že kaže tudi na razmerja znotraj posameznih strank.
Socialni demokrati (SD) bodo kot druga najmočnejša stranka dobili tri: pravosodno, šolsko in kulturno ministrstvo. Med imeni kandidatov za ministre, ki so zaokrožila v javnosti, najbolj odmeva Andreja Katič, dosedanja ministrica za obrambo.
Del SD, natančneje tako imenovani šaleški krog, ki ga vodi velenjski župan Bojan Kontič, jo zdaj želi videti na položaju ministrice za pravosodje. Gre za odločitev, ki lahko sproži večje razprtije v SD.
Kontič proti Židanu, če Katičeve ne bo v vladi?
Iz virov blizu stranke je namreč mogoče slišati, da bo Kontič v primeru, če Katičeve ne bo v vladi, na oktobrskem kongresu kandidiral za predsednika stranke. To naj bi velenjski župan, ki se bo na jesenskih lokalnih volitvah znova potegoval za svoj položaj, že dal jasno vedeti tudi predsedniku SD Dejanu Židanu.
Ni skrivnost, da med Židanom in šaleškim krogom ni velike ljubezni. To je bilo mogoče občutiti že v kampanji pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami.
Medtem ko sta v Velenju kandidirala Katićeva in dotedanji poslanec SD Jan Škoberne, sta se v isti (peti) volilni enoti za glasove volivcev na Koroškem potegovala Jani Prednik, Židanov ključni sodelavec iz kabineta ministra za kmetijstvo, in mednarodna pravnica Dominika Švarc Pipan, eden od novih obrazov SD.
Kot edini je v državni zbor iz te enote prišel Prednik. To mu je uspelo tudi s pomočjo Dejana Židana, ki je med kampanjo pomemben del časa preživel na Koroškem.
Kratka zgodovina Židana in šaleškega kroga
Tudi sicer je Židan v zadnjih letih poskušal omejevati vpliv šaleškega kroga v SD.
Med štirimi ključnimi člani SD, ki v stranki vlečejo ključne poteze (ob Židanu še podpredsednica Tanja Fajon, vodja poslanske skupine Matjaž Han in glavni tajnik Dejan Levanič), že od leta 2015, ko je proti Janku Vebru izgubil volitve za položaj podpredsednika, ni Kontiča.
Kontič je tako danes "le" še predsednik strankinega sveta za javno upravo, enega od 14 v sestavi organov stranke. Njegova moč izhaja iz dejstva, da je župan največje občine, ki jo vodi SD. Velenje in Murska Sobota, ki ji županuje Aleksander Jevšek, sta sicer edini mestni občini, ki sta še v rokah SD, od koder so nekoč prihajali župani Ljubljane, Maribora, Kopra ...
Zakaj jo želijo na pravosodnem resorju?
Ključno vprašanje je, zakaj si Kontič želi Katičevo zdaj videti kot ministrico za pravosodje. Gre namreč za položaj, za katerega SD ne bi smela imeti težav, da najde kandidatov. Med njimi na primer omenjajo Dominiko Švarc Pipan, ki vodi svet stranke za pravosodje.
Prvi je povezan z dejstvom, da bi Katičeva ob koncu mandata vlade Mira Cerarja in neizvolitvi v državni zbor ostala brez vidnejše funkcije. Tudi možnost "umika" na direktorski položaj v Komunalnem podjetju Velenje ji je padla v vodo, saj je svet ustanoviteljev nekaj dni pred letošnjimi volitvami na ta položaj imenoval Gašperja Škarjo.
Kontič – politično (so)odgovoren za Teš 6
Drugi mogoč razlog je projekt Teš 6. Bojan Kontič je vrsto let med poslanci veljal za najbolj gorečega zagovornika tega projekta in njegovih vodilnih.
Parlamentarna komisija za ugotavljanje politične odgovornosti pri Teš 6 je ugotovila, da je Kontič:
- eden od najbolj politično odgovornih za projekt, saj je skupaj s prejšnjim velenjskim županom Srečkom Mehom "pritiskal na državni zbor in vlade, da čim prej in brez strokovnega premisleka podprejo tako naložbo",
- že leta 2007 vedel, da je načrtovana cena premoga, ki je bila temelj ekonomike projekta, lažna. To je Kontič zanikal.
Pravosodni minister in poročila o Teš 6
Čeprav imamo v Sloveniji ločeno izvršno in sodno vejo oblasti, ima minister za pravosodje pristojnosti na področjih nadzora na delom sodišč. Spomladi letos jih je dosedanji minister Goran Klemenčič uporabil, ko je od višjega sodišča v Celju zahteval, naj na tamkajšnjem okrožnem sodišču pregleda potek sodne preiskave v zadevi Teš 6.
Poročilo višjega sodišča, ki ga je na mizo dobil minister, je ugotovilo, da "je mogoče zastoje pri obravnavanju zadeve pripisati predvsem objektivnim razlogom". Predsedniku okrožnega sodišča Matevžu Žuglju je priporočilo, naj zahteva mesečna poročila o tekočem delu v zadevi Teš 6, zaradi česar je odredil, da se morajo na sodišču z njo ukvarjati prednostno.
Kot smo razkrili že včeraj, je senat okrožnega sodišča tik pred poletjem zavrnil pritožbe, s čimer je sodna preiskava postala pravnomočna. Specializirano državno tožilstvo je njeno uvedbo zahtevalo že leta 2015, a je sodišče o tem odločalo več kot dve leti. Še dodatno leto dni je sodišče po uvedbi sodne preiskave v zadevi Teš 6 porabilo za odločanje o pritožbah 14 osumljencev.
Ministrica za obrambo, ki jo je zanimala energetika
Trenutno je sicer v teku izbor novega predsednika sodišča v Celju, saj se je Žugelj mandat odločil končati predčasno. Sodni svet je prejel le prijavo dosedanje podpredsednice Petre Giacomelli.
Čeprav pravosodni minister na izbiro šefov okrožnih sodišč nima vpliva, je že iz zadnjih dogodkov jasno, da lahko s svojimi ukrepi poskrbi za pospešitev posameznih zadev. Tudi zato je na mestu vprašanje, ali se bo Andreja Katič s položaja ministrice kakorkoli vmešavala ali vpletala v zadevo Teš 6.
"V vsakem primeru se noben minister ne sme vmešavati v druge dejavnosti. Kar je počela, mora razložiti tako premierju kot vladi. Ne obrambna ne kakšna druga ministrica ali minister nima pravice posegati v stvari, za katere ni pristojen," je takrat Katičevo kritiziral Židan.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
