Najpozneje v prihodnjih tednih bo znano, ali bo Marjan Eberlinc ostal na položaju direktorja državne družbe Plinovodi, ki jo vodi že 24 let. O tem bo odločal nadzorni svet, ki ga od konca februarja vodi Anton Rop, nekdanji predsednik vlade in minister za finance. Medtem pa je pri enem od ključnih projektov družbe, ki ima v lasti 1.200 kilometrov plinovodov, prišlo do silovitega spopada med gradbinci.
V jedru spora je vprašanje, kdo bo gradil 20 kilometrov dolg prenosni plinovod med Ajdovščino in Sežano, vreden okrog 15 milijonov evrov. S plačevanjem omrežnine ga bomo financirali vsi uporabniki plinovodnega omrežja. Na razpis, ki so ga v družbi Plinovodi objavili pred letom dni, so se prijavili trije ponudniki:
- podjetje Garnol, ki je v lasti Jurija Krča, prvega moža telekomunikacijskega operaterja T-2,
- družba IMP, ki vrsto let velja za hišnega dobavitelja Plinovodov. Od lani je njen edini lastnik Stojan Nikolić, nekdanji generalni direktor Holdinga Slovenske elektrarne (HSE).
- podjetje IMP Promont, ki lastniško ni povezano z IMP. Njegov direktor je Gorazd Poljanec, v konzorciju pa je skupaj z družbo C&G, še enim dolgoletnim dobaviteljem Plinovodov, in Kolektor Kolingom, ki je del idrijske skupine Kolektor.
Njihov spopad že več mesecev zaposluje državno revizijsko komisijo. To še povečuje zamude pri gradnji plinovoda, ki bi morala biti po prvotnih načrtih končana že leta 2025. V Plinovodih so zanjo že pred letom dni začeli naročati tudi cevi. Toda v ozadju se skriva tudi širša zgodba: boj za posle, ki so jih vrsto let obvladovali nekateri dobavitelji Plinovodov.
Boj vseh proti vsem
Aprila lani so v družbi Plinovodi prejeli tri prijave za gradnjo plinovoda. Tri mesece pozneje nobenemu od treh ponudnikov niso priznali sposobnosti, da lahko ta dela tudi opravijo. Tako so se odločili, ker naj bi vsakemu od prijaviteljev manjkal eden od certifikatov, s katerim bi dokazovali, da nesporno izpolnjujejo vse razpisne pogoje.
Spopad se je nato preselil pred državno revizijsko komisijo, kamor so prijavitelji vložili pritožbe. Ta je najprej ugodila Krčevemu Garnolu, saj je razveljavila odločitev Plinovodov, ki mu sposobnosti za delo ni priznalo. Kmalu zatem je isto odločila tudi v primeru družbe IMP in podjetja IMP Promont. Žogica se je tako spet vrnila k Plinovodom, kjer so v drugem poizkusu vsem prijaviteljem vendarle priznali sposobnost.
A to je bil šele začetek. Sledil je namreč boj vseh proti vsem. Garnol se je tako spet pritožil na državno revizijsko komisijo – tokrat zaradi sklepa, s katerim so v Plinovodih prižgali zeleno luč za sodelovanje na razpisu obema konkurentoma. Pri tem je bil deloma uspešen, saj mu je komisija v primeru IMP ugodila. Razlog? V Plinovodih naj bi tej družbi priznali referenco za dela, ki jih niso v celoti izvedli sami. Trenutno ima državna revizijska komisija še dve zadevi, o katerih še ni odločila. V obeh želita IMP Promont in Krčev Garnol iz igre izločiti drug drugega.
Krč si želi graditi, a mu Eberlinc ne dovoli
Gre sicer za novo bojišče vojne za posle, ki jo Jurij Krč s Plinovodi bije že vsaj pet let. Leta 2019 se je Garnol prijavil na razpis za gradnjo dobrih 15 kilometrov dolgega prenosnega plinovoda med ljubljansko toplarno in merilno-regulacijsko postajo v Vodicah. Podjetje je bilo eden od štirih ponudnikov, ki so jih v Plinovodih izločili zaradi neizpolnjevanja pogojev izločili. Garnol se je tudi takrat pritožil na državno revizijsko komisijo, ki mu je znova dovolila sodelovati na razpisu.
Posel je takrat dobil IMP, ki že vrsto let velja za nekakšnega hišnega gradbinca Plinovodov. Po stečaju SCT je prevzel veliko večino poslov pri gradnji plinovodne infrastrukture v Sloveniji. Zgradil je šest prenosnih plinovodov, med drugim tudi 160 milijonov evrov vredno povezavo Ceršak–Rogatec–Vodice.
Največji del pomembnih poslov v Plinovodih sta v zadnjih letih dobivali še podjetji IMP Promont in C&G, ki zdaj sodelujeta v konzorciju s Kolektor Kolingom. Prav podjetje IMP Promont so v Plinovodih lani spomladi izbrali za enega od dveh dobaviteljev cevi za plinovod med Ajdovščino in Sežano, podpisana pogodba pa je vredna največ 4,25 milijona evrov.
Prijavljeno tudi podjetje v preiskavi NPU
Toda v zadnjem času naj bi se ta razmerja začela spreminjati. To časovno sovpada tudi z lastniškimi spremembami v družbi IMP. Dolgo časa je imel glavno besedo v njej nekdanji direktor Vladimir Albin Kuret, ki ga je pozneje na položaju nasledil sin Mitja Kuret. Od lanske pomladi je IMP v lasti podjetja Center za gradbene študije, ki je v rokah Stojana Nikolića. Gre za nekdanjega prvega moža HSE v času vlade Mira Cerarja in člana uprave državne Kapitalske družbe (Kad), kamor je bil imenovan pod vlado Boruta Pahorja.
Krčev Garnol se je sicer za projekt plinovoda prijavil skupaj z italijansko družbo S.A.L.P. in slovenskim podjetjem V3. To se je lani znašlo v preiskavi Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zaradi suma pranja denarja prek Bosne in Hercegovine, ki je zajela več kot 70 fizičnih in pravnih oseb. Posamezni osumljeni so po ugotovitvah kriminalistov z računov v tej državi dvigovali denar, ki so ga tja nakazovala podjetja iz Slovenije. V gradbenih poslih je Krču do zdaj največji met uspel leta 2019, ko so njegova podjetja po dolgem boju z največjimi domačimi gradbinci dobila posel z gradnjo objektov za prečkanje doline Glinščice na trasi drugega tira Divača-Koper.
Projekt plinovoda Ajdovščina-Sežana je sicer star že dve desetletji. Njegovo umeščanje v prostor se je začelo leta 2005. Štiri leta pozneje se je na državni prostorski načrt usul plaz pripomb in nasprotovanj zaradi degradacije občutljive kraške krajine, predvsem v občinah Sežana in Hrpelje-Kozina, čez katere gre večji del trase. Nov plinovod, ki se bo končal v Luciji, bo omogočil izvedbo še ene dodatne povezave italijanskega in slovenskega prenosnega omrežja pri Ospu. Sestavni del projekta je tudi gradnja merilno regulacijske postaje v Sežani.
