Pečečnik še vedno zahteva milijone za maske. A sodišče ga je prvič zavrnilo

Eden od najbogatejših Slovencev Joc Pečečnik, sicer predsednik Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), je minuli četrtek gostoval v oddaji Tarča, kjer je komentiral dogajanje na področju dolgotrajne oskrbe. Že na začetku je voditeljico Eriko Žnidaršič ob vprašanju, v kakšnem odnosu je z vlado, opozoril, da sam "ne delam za državo". Poudaril je, da "mi je država še vedno dolžna pet milijonov evrov za maske".

Toda pri tem je Pečečnik zamolčal, da je 4,5 milijona evrov tožbo proti državnemu zavodu za blagovne rezerve, ki jo je zaradi neplačane zaščitne opreme vložil leta 2021, na prvi stopnji izgubil. 

Kot je razvidno iz sodne dokumentacije, je okrožno sodišče v Ljubljani že leta 2022 v celoti verjelo zagotovilom državnega zavoda, da jim Pečečnik med epidemijo ni dobavil ustreznih mask. Toda sledil je preobrat: leta 2023 je višje sodišče zaradi procesnega razloga razveljavilo sodbo prve stopnje. Zadevo je tako vrnilo v ponovno sojenje, ki pa se v dveh letih očitno še ni začelo. 

"Nimam pojma, kaj se dogaja in kdaj bo (zadeva odločena, op. a.). Dolgujejo mi 5,8 milijona evrov. Če bom izgubil, grem na Evropsko sodišče," je za necenzurirano.si včeraj dejal Pečečnik, ki je odločen, da bo denar, porabljen za nakup opreme na Kitajskem, od države dobil nazaj. 

Kaj vse se je torej dogajalo v petih letih po tem, ko je na ljubljanskem letališču pristalo opremo z zaščitno opremo, ki jo je kupil Pečečnik? 

"Ne bom pozabil, kdo mi je to naredil"

Joc Pečečnik je bil med epidemijo eden največjih dobaviteljev zaščitne opreme za državo. V času velikega pomanjkanja in kaosa na trgu je obljubljal nemogoče - v nekaj dneh na milijone mask za bolnišnice. Ko so v začetku aprila 2020 na Brniku pristala prva letala, so deževale čestitke, ministri pa so hiteli na slikanje z njim. A hitro so se njegovi načrti izjalovili. 

Pečečnik bi državi moral dobaviti dva milijona mask tipa FFP2 za uporabo v bolnišnicah. Zanje je pričakoval 4,5 milijona evrov. Toda maske, ki jih je pripeljal s Kitajske in v celoti tudi plačal, niso izpolnjevale zahtevanih standardov. Na zavodu jih zato niso hoteli prevzeti.

Pečečnik je bil stisnjen ob zid. V Sloveniji je imel maske, ki jih ne bi smel prodajati na trgu v EU. Zato mu je na pomoč priskočila Janševa vlada, ki je sprejela sklep, s katerim je spremenila pravila igre. Zavodu je omogočila, da je lahko prevzel tudi osebno varovalno opremo, ki nima potrebnih dokumentov. 

Pod enim pogojem: njihovo ustreznost bi morala naknadno potrditi akreditirana kontrolna hiša. Toda na Pečečnikovo nesrečo so bili rezultati testiranja v Nemčiji in na Poljskem negativni.

Ker ni dobil denarja, je proti zavodu vložil tožbo. "Najbolj sem razočaran, da našo državo vodijo nečastni ljudje. Ljudje, ki ne stojijo za svojimi besedami. Mislim, da ta naša država ob tem vodstvu ne gre nikamor, gre v prepir in samouničenje. In ne bom pozabil, kdo mi je to naredil," je takrat govoril Pečečnik.

Neupravičeno zavrnili Pečečnikovega izvedenca

O tem bo odločal izvedenec, ki ga bo v ponovljenem sojenju moralo postaviti sodišče.

Zavod za blagovne rezerve je sicer junija in oktobra 2020 že pridobil strokovni mnenji pooblaščenih laboratorijev s Poljske in Nemčije. Oba sta ugotovila, da so maske neskladne z bistvenimi zdravstvenimi in varnostnimi zahtevami iz evropske uredbe. Na te ugotovitve se je pri odločanju oprlo tudi sodišče prve stopnje, ki je to štelo kot pogoj za razvezo pogodbe.

Toda na višjem sodišču so ocenili, da bi moralo sodišče prve stopnje naročiti novo, neodvisno izvedensko mnenje. "Noben izmed obeh laboratorijev, na katerih rezultate se je sklicevala tožena stranka in tudi sodišče prve stopnje, ni bil postavljen v obravnavanem postopku, temveč gre za strokovni mnenji, pridobljeni pred pravdo," je zapisalo višje sodišče. 

Pečečnik bi moral zato imeti pravico izpodbijati te ugotovitve s svojim izvedencem. To je tudi edina pomembna procesna napaka, ki jo je višje sodišče ugotovilo v sodbi prve stopnje.

Pri Pečečniku trdili, da sploh niso prebrali pogodb

Po mnenju višjega sodišča so predstavniki Pečečnikovega podjetja med prvim sojenjem navedli "vrsto medsebojno neskladnih in posledično neprepričljivih navedb". Med drugim o tem, da naj bi na zavodu uničevali dokumentacijo, za kar niso predložili dokazov.

Pri Pečečniku so vztrajali, da so se o dobavi mask in vsebini pogodb dogovorili s predstavniki takratne vlade, v prvi vrsti z ministrom za obrambo Matejem Toninom. Zato so bili prepričani, da se bodo teh dogovorov držali tudi na zavodu, kjer naj bi delovali po navodilih vlade oziroma medresorske skupine. A jih je sodišče podučilo, da je pogodbe podpisoval z zavodom in ne vlado.

Še več, pri Pečečniku so v nasprotju z navedbami iz pogodbe vztrajali, da jih ta sploh ni zavezovala k dobavi drugih, ustreznih mask, saj naj bi medresorska skupina že pred tem potrdila njegove neustrezne maske. A sodišče jih je spet opozorilo, da je Pečečnikova ekipa pozneje sodelovala s predstavniki zavoda pri ugotavljanju ustreznosti mask v laboratorijih in naknadno prilagala certifikate o ustreznosti.

Verjelo ni niti trditvam, da nekaterih pogodb dejansko sploh niso prebrali. "Skupna vrednost dogovorjenega blaga je presegala znesek 30 milijonov EUR (v tem postopku sporni del dogovorjenega blaga presega znesek 4 milijone EUR) in povsem neverjetna je trditev, da pravna oseba, ki je tako pogodbo sklepala, le-te ni niti prebrala," je zapisalo sodišče.