Je to rešitev za Mercator in državo pred hrvaško-rusko fronto?

Slovenski dobavitelji Mercatorja so dobili dokončno potrditev, da so pred njimi težki časi.

Pred dnevi so namreč na sestanku z družbo Fortenova, "novim Agrokorjem", na katerega je hrvaška država prenesla zdrave dele nekdanjega koncerna Ivice Todorića, in njenimi odvetniki izvedeli slabo novico. Sporočili so jim, da si ne morejo obetati dogovora, po katerem bi lahko še računali na enakopraven status v primerjavi z drugimi dobavitelji ali druge zaveze po prenosu Mercatorja pod okrilje nove družbe.

To potrjuje bojazni, da se bo položaj slovenskih dobaviteljev po prenosu, ki mu bo sledilo razkosanje Mercatorja po posameznih državah, močno poslabšal. Najbolj zaradi hrvaških prehrambnih podjetij, ki veljajo za zdravi del nekdanjega Agrokorja, hkrati pa so tudi njegovi upniki.

Ena merila za hrvaške, druga za slovenske dobavitelje

Ta podjetja lahko prihodke najhitreje povečajo prav z okrepljeno prodajo svojih izdelkov na policah Mercatorja v Sloveniji in drugih državah nekdanje Jugoslavije. Za to imajo na voljo tudi veliko prostih proizvodnih zmogljivosti.

Po naših informacijah so v Fortenovi predstavnikom slovenskih dobaviteljev razložili, da ločenega sporazuma z njimi ne morejo podpisati, ker bi pomenil kršitev konkurenčnega prava. Toda podobnih zadržkov v Zagrebu niso imeli v pogovorih s hrvaškimi dobavitelji. Ti imajo namreč že po dogovoru o sanaciji poseben položaj, ki jim v prihodnjih letih omogoča ohranitev enakega obsega poslovanja s Fortenovo.

Tudi hrvaški varuh konkurence s takim dogovorom ni imel težav. Konec avgusta ga je hrvaško ministrstvo za gospodarstvo zaprosilo za presojo učinkov posebnega zakona, tako imenovanega "Lex Agrokor", ki je omogočil sanacijo koncerna. Varuh konkurence je menil, da s temi učinki, torej tudi z zaščito hrvaških dobaviteljev, nima posebnih težav.

Kaj so (še) slovenski aduti pri Mercatorju

Kakšen je torej trenutni položaj slovenskih figur na Mercatorjevi šahovnici?

1. Sporazum za zaščito slovenskih dobaviteljev, ki bi jim omogočil enakopraven položaj na policah, je ključna zahteva ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška, ki odločno nasprotuje razbitju Mercatorja na več delov. Brez sporazuma prenosa ne bo, je večkrat poudaril Počivalšek.
2. Hrvaška država za prenos Mercatorja pod okrilje Fortenove potrebuje soglasja vseh njegovih bank upnic, med katerimi je tudi SID banka, ki je v lasti slovenske države. V SID banki soglasja ne želijo dati, saj bi v tem primeru prenehale veljati pogodbene klavzule, ki preprečujejo izčrpavanje Mercatorja. Viri blizu SID banke, ki jo vodi Sibil Svilan, so potrdili informacije, da bi se lahko po prenosu položaj slovenskih dobaviteljev krepko poslabšal.
3. Čeprav SID banki Mercator dolguje "le" 35 milijonov evrov, gre za pomembnega igralca med bančnimi upniki. Z dobrimi 38 milijoni evrov je SID banka zavarovala še posojila štirih drugih bank. To ji daje vzvod, da tudi katera od teh bank soglasja ne da, saj ji lahko SID banka razveljavi zavarovanje, če ne spoštuje njenih navodil, zaradi česar bi se povečala škoda za Mercator.
4. Nove postopke bo po naših informacijah začela tudi Agencija za varstvo konkurence (AVK). Agrokorjeve družbe (Jamnica, Ledo, Zvijezda) so imele namreč svoja podjetja tudi v Sloveniji. V Zagrebu so jih prenesli pod okrilje Fortenove, a so to storili, ne da bi pri AVK priglasili koncentracijo. Gre torej za prekršek, ki mu bodo sledile globe.
5. Že prejšnji mesec pa je AVK "staremu Agrokorju" izrekel 53 milijonov evrov globe, ker pri prevzemu družbe Costella, izpeljanem še v Todorićevem obdobju prek podjetja v Dubaju, ni priglasil koncentracije.

Zakaj Slovenija ne pošlje "starega" Agrokorja v stečaj?

V Zagrebu zato nervoza narašča. Prenos Mercatorja je ključen za obvladovanje njegovega denarnega toka, brez katerega sanacija Fortenove ni finančno vzdržna. Če bo SID banka izdajo soglasja zavlekla za več mesecev, bo to vplivalo tudi na prihodnje poslovno leto Fortanove.

Vse več je nejevolje tudi v Moskvi. Zapleti s finančno sanacijo Fortenove bodo ogrozili vračanje posojil. Največja upnica in lastnika Fortenove je Sberbank, ki je v lasti ruske države. Po informacijah iz diplomatskih virov ni mogoče izključiti povečanega političnega pritiska Moskve v prihodnjih mesecih.

Toda Slovenija ima v tem spopadu še enega močnega aduta, o katerem trenutno ne govori nihče. Če bi "stari Agrokor" predčasno poslala v stečaj, bi Mercator ostal v njegovi stečajni masi. S prenosom na Fortenovo tako ne bi bilo nič. Kupca za Mercator bi tako iskal stečajni upravitelj "starega Agrokorja", ki bi za to potreboval soglasje bank.

Kaj nas je Hrvaška naučila s tožbami proti NLB

Stečaj "starega Agrokorja" je scenarij, ki ga je Hrvaška v praksi preizkusila prav na primeru Slovenije – ob ustanovitvi Nove Ljubljanske banke (NLB), ki jo je v začetku devetdesetih letih prejšnjega stoletja ločila od "stare" Ljubljanske banke. Tega dejanja, ki ga je Slovenija izpeljala z ustavnim zakonom, Hrvaška nikoli ni priznala. V tožbah, ki so jih njene banke vlagale na tamkajšnja sodišča, je ves čas vztrajala pri stališču, da mora za obveznosti "stare" Ljubljanske banke jamčiti NLB kot njena pravna naslednica.

Isto orodje ima zdaj v rokah Slovenija. Globo, ki jo je AVK izrekla "staremu Agrokorju", bi lahko državno odvetništvo poskušalo izterjati na dva načina.

• Če bi plačilo 53 milijonov evrov zahtevalo od Fortenove, bi to pod vprašaj postavilo vso sanacijo Agrokorja. Vsi upniki "starega Agrokorja", ki jih je izredna uprava porezala, bi lahko račun izstavili Fortenovi. "Novi Agrokor" tega finančnega bremena ne bi prenesel, zato bi se sesul. Pretrganje vsakršnih povezav med Fortenovo in Agrokorjem je zato ključnega pomena za Zagreb.
• Če bi plačilo globe poskušalo izterjati od "starega Agrokorja", bi verjetno dobilo odgovor, da ta po prenosu vseh zdravih delov koncerna denarja za to nima.

V tem primeru bi lahko Slovenija na pristojnem hrvaškem sodišču vložila zahtevo za stečaj Agrokorja, ki je v vsakem primeru neizbežen. Toda slovenska zahteva bi ga lahko pospešila za več mesecev. V tem primeru bi v stečajni masi končal tudi Mercator.

Vsi načrti o njegovem prenosu na Fortenovo bi padli v vodo, s tem pa verjetno tudi vsa operacija reševanja zdravih delov Agrokorja. S tem bi se odprla pot tudi za postopke drugih nezadovoljnih upnikov, ki bi na sodišču želeli dokazati, da je Fortenova pravna naslednica Agrokorja.

Zakaj Mercator ni izgubljena zgodba za Slovenijo

Res je, da ima Hrvaška na voljo še nekaj možnosti, a so te precej tvegane. V Zagrebu lahko na primer Mercator prenesejo na Fortenovo brez soglasja vseh bank upnic. A v tem primeru bi banke takoj odpoklicale za več kot pol milijarde evrov posojil do Mercatorja, ki jih največji slovenski trgovec ne bi mogel vrniti.

Druga možnost je, da terjatve bank, ki ne želijo dati soglasja, odkupijo banke ali drugi upniki, ki bi bili temu naklonjeni. Največje upnice Mercatorja so Erste, NLB, Raiffeisen in SKB. Unicredit in SKB naj bi svoje terjatve že prodali. Ni skrivnost, da je med več kot 50 bankami upnicami veliko nesoglasij. Najbolj med tistimi, ki so hkrati upnice Fortenove in Mercatorja, in bankami, ki so kreditirale le Mercator.

Viri blizu SID banke so nam že pred časom potrdili, da dogovori o oblikovanje skupine večjega števila bank, ki bi sprejele enotno stališče do (ne)soglasja za prenos Mercatorja, niso bili uspešni. Poudariti velja, da je prav SID banka dosegla spremembo bančnega dogovora, po katerem je pogoj za prenos soglasje vseh bank upnic, ne le 75 odstotkov, kar je bilo v veljavi pred tem.

V vsakem primeru Mercator ob trenutnem položaju na šahovnici interesov še zdaleč ni izgubljena zgodba, nad katero bi morala slovenska država dvigniti roke. Ravno nasprotno, ob trenutnem stanju slovensko-hrvaških odnosov, ki jih bosta tudi v prihodnjih mesecih zaznamovali vprašanje arbitraže o meji in vstopa Hrvaške v schengensko območje, bi bil dober načrt za Mercator edina logična poteza vsake slovenske vlade.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net