Slovenija v zadnjih tednih pada po lestvici držav z najvišjim deležem cepljenega prebivalstva. Zastalo je tudi cepljenje prednostnih skupin, to so vsi starejši od 60 let, kronični bolniki in zaposleni v kritični infrastrukturi. Da se bo položaj slabšal, pa je jasno po včerajšnjem razkritju, da ministrstvo za zdravje že konec decembra ni izkoristilo možnosti za nabavo pol milijona odmerkov cepiva, ki ga proizvajata Pfizer in BioNTech. Zaradi te odločitve bo brez dveh odmerkov najbolj učinkovitega cepiva v prvi polovici letošnjega leta ostalo 250.000 prebivalcev Slovenije.
Kot je znano, je Evropska komisija lani jeseni v imenu vseh članic podpisovala pogodbe s proizvajalci cepiv. 11. novembra je podpisala pogodbo s Pfizerjem in BioNTechom za nakup prvih 200 milijonov doz cepiva, ki bi ga države začele dobivate konec lanskega leta. Sloveniji je po razdelitveni kvoti pripadlo 936.000 odmerkov cepiva. A to še ni bilo vse. Pogodba je namreč že takrat Evropski komisiji omogočala opcijo, da kupi dodatnih 100 milijonov odmerkov cepiva, če bi se za to odločila. To se je tudi zgodilo. 15. decembra se je Evropska komisija odločila za dodatni nakup cepiva Pfizer-BioNTech, sploh, ker je bilo jasno, da se zapleta z dobavo ostalih cepiv.
Takrat je ministrstvo za zdravje še vodil Tomaž Gantar. Tri dni pozneje je zaradi odhoda DeSUS iz koalicije odstopil s položaja. 29. decembra sta Pfizer in BioNTech sporočila, da bosta v Evropo dobavila dodatnih 100 milijonov odmerkov cepiva. To je bilo v času, ko je ministrstvo že vodil predsednik vlade Janez Janša.
Odrekli so se edinemu cepivu z dovoljenjem
Ponovimo zato še enkrat: države EU so konec leta, ko se je začelo cepljenje proti covid-19, dobile možnost za nakup še 100 milijonov dodatnih odmerkov cepiva Pfizer-BioNTech. Izkoristile so jo vse države EU - z izjemo Slovenije, Slovaške in Bolgarije. Sloveniji bi takrat po razdelitveni kvoti pripadlo skoraj 500.000 dodatnih odmerkov cepiva. Ker jih ministrstvo za zdravje ni naročilo, so šle v druge države, največji del v Nemčijo.
Kar je bistveno: Slovenija se je konec decembra odrekla prvemu in edinemu od naročenih cepiv, ki je do takrat že dobilo dovoljenje Evropske agencije za zdravila (EMA), saj je bilo ustrezno preizkušeno. To dovoljenje je dobilo 21. decembra. Odločitev, da ne kupi dodatnih odmerkov, je ministrstvo za zdravje sprejelo v času, ko so že prihajale številne informacije o zastojih pri proizvodnji in dobavi cepiv.
Na ministrstvu za zdravje so takrat največ upov polagali v cenejše cepivo proizvajalca AstraZeneca. Odmerek tega cepiva po dostopnih informacijah, ki so pricurljale iz Bruslja, stane 1,78 evra, odmerek cepiva Pfizer-BioNTech pa 12 evrov. Slovenija je do januarja naročila skoraj 1,4 milijona odmerkov cepiva AstraZeneca. Janša se je danes branil, da "AstraZeneca ni prišla z obljubljenimi količinami, hkrati pa so takoj, ko so to opazili, na ministrstvu za zdravje intervenirali".
To ne drži. Že konec decembra so morali pri Janši vedeti, da se bo z dobavo cepiva proizvajalca AstraZeneca, v katerega so na ministrstvu polagali največ upov, močno zapletlo. EMA je namreč že tik pred koncem lanskega leta napovedala, da cepivo proizvajalca AstraZeneca januarja ne bo dobilo zelene luči za promet. Cepivo AstraZeneca je pozneje v Slovenijo zaradi zapletov na evropski ravni prihajala z velikanskimi zamudami. Prvih 9.600 odmerkov cepiva AstraZeneca je tako v Slovenijo prišlo 6. februarja, ko smo imeli v Sloveniji že 106.470 evrov odmerkov cepiva Pfizer-BioNTech. Po načrtu bi morala AstraZeneca do konca marca dobaviti skoraj 559.000 odmerkov. Do danes jih je v našo državo prišlo manj kot 89.000. Ta primanjkljaj bi lahko zapolnile dodatne količine cepiva Pfizer-BioNTech, ki ima najmanjše zaostanke pri dobavi.
Do 15. marca je bilo v Slovenijo dobavljenih 344.580 odmerkov cepiv. Od tega:
- Pfizer: 226.980 (načrt v prvem četrtletju: 297.180)
- Moderna: 28.800 (načrt v prvem četrtletju: 50.000)
- AstraZeneca: 88.800 (načrt v prvem četrtletju: 558.934)
Kako Janša laže in manipulira
Ne le, da se je Janša danes zlagal, pri obrambi lastnega položaja tudi manipulira. Že januarja, ko sta nemški tednik Der Spiegel in spletni portal Politico poročala, da nekatere države EU niso naročile vseh možnih količin cepiv, je Janša zatrjeval, da to ne drži. Poudarjal je, da je Slovenija pri Pfizerju in BioNTechu naročila skoraj milijon dodatnih doz cepiva. Toda pozor: pri tej številki ne gre za dodatne količine, ki bi jih lahko decembra naročila Slovenija, ampak za nove količine iz osnovne pogodbe, o katerih se je Evropska komisija izpogajala šele 8. januarja.
Če povzamemo: milijon dodatnih odmerkov Pfizer-BioNTech, ki jih je januarja naročila Slovenija, ne opravičuje tega, da se je decembra zavestno odrekla naročilu pol milijona odmerkov.
Pri tem velja opozoriti še na eno pomembno razliko. Dodatni odmerki, ki jih je naročila v januarja in s katerimi se zdaj hvali Janša, bodo v Slovenijo predvidoma začeli prihajati v drugi polovici leta. Dodatni odmerki, ki bi jih naročila v decembru, pa bi k nam prišli najpozneje do poletja. Do takrat bi se lahko z njimi dvakrat cepilo 250.000 ljudi, torej vsak osmi prebivalec Slovenije. S tem bi preprečili polnjenje bolnišnic v prihajajočem tretjem valu epidemije, nove smrti, strahovite ekonomske posledice morebitnega novega zapiranja države, psihološke in druge stiske ...
Kdo in zakaj je torej sprejel takšno odločitev, še preverjamo. Tomaž Gantar nam je danes dejal, da "ga z možnostjo dodatnega nakupa cepiv ni seznanil nihče", čeprav je bila novica o dodatnih nabavah EU pri Pfizerju in BioNTechu javno objavljena v zadnjih dneh njegovega mandata. S politiko cepiv se je na tehnični ravni ukvarjala komisija, v kateri je bilo po naših podatkih okrog 25 ljudi. Med njimi je bila tudi Bojana Beović, donedavna vodja vladne svetovalne skupine za boj proti covid-19. Včeraj je dejala, da "ne pozna podrobnosti tega naročanja in ni sodelovala pri tem".
Raje kot o cepivu je čivkal o Zimbabveju
Po naših informacijah iz več virov pa je končne odločitve vedno sprejemalo ministrstvo. Kot že omenjeno, ga je takrat vodil Janša, ki se je v tistih dneh raje ukvarjal z vsem drugim. Na dan, ko sta Pfizer in BioNTech sporočila, da bosta državam EU dobavila dodatnih 100 milijonov odmerkov cepiv, je recimo na družbenem omrežju Twitter napadel vodjo poslanske skupine SMC Janjo Sluga zaradi njenega zavzemanja za vladno poplačilo obveznosti do Slovenske tiskovne agencije (STA). K objavi je pripisal "Zimbabve".
Toda Janša je za fiasko njegovega ministrstva že takrat moral vedeti, a ga je očitno želel prikriti. Novico o januarskem naročilu dodatnih količin Pfizer-BioNTech je sporočil prav na dan, ko je Der Spiegel med državami, ki so naročile manj cepiv, izpostavil tudi Slovenijo.
Tri dni pozneje, 11. januarja, je imel v svojem kabinetu širši sestanek o nabavi cepiv. Po podatkih, ki smo jih pridobili po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, so bili pri Janši in državni sekretarki Jelki Godec še direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek in predstavniki ministrstva za zdravje: vodja kabineta Tina Bregant, državna sekretarka Alenka Forte, nacionalna koordinatorica programa cepljenja Marta Vitek Grgič, Doroteja Gosarič Novak z direktorata za zdravstveno varstvo ...
Tudi zato bo moral Janša prej ali slej odgovoriti na konkretna vprašanja, predvsem zakaj se je Slovenija odrekla tem dodatnim odmerkom. Če je bil razlog res varčevanje, je Slovenija prihranila pet milijonov evrov, zato da bo 250.000 ljudi iz ogroženih skupin cepljenih pozneje. Za primerjavo: to je manj denarja, kot ga je država med 13. februarjem in 4. marcem porabila za 447.000 hitrih testov. Lista Marjana Šarca (LMŠ) je že danes zaradi nedobave cepiv v decembru napovedala ustavno obtožbo Janše, saj so prepričani, da je bila s tem kršena pravica do zdravstvenega varstva. O ustavni obtožbi odloča ustavno sodišče, a jo mora predhodno potrditi 46 poslancev državnega zbora. Opozicija za zdaj teh glasov nima.
