Ministrstvo za notranje zadeve, ki ga vodi Aleš Hojs, želi vodstvu policije omogočiti, da bi lahko žvižgače iskalo tudi s pomočjo uporabe detektorjev laži.
To je ena od predlaganih sprememb zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki jih je pripravilo Hojsovo ministrstvo. Z njimi želi še bolj poseči v njeno avtonomijo. Ministrstvo si namreč prizadeva, da bi uslužbenci ministrstva sodelovali pri nadzoru dela posameznih policistov. S tem želi zrušiti mejo, s katero jo je samostojna Slovenija ločila od politike. Ta bi ji morala po obstoječi zakonodaji določati le materialne in kadrovske pogoje za delo, ne pa se vmešavati v njeno operativno delo in odločitve. Ministrstvo tako postavlja temelje za politični nadzor policije. Pri čemer želi na vsak način preprečiti, da bi informacije o tem prišle v javnost.
Do zdaj se je poligraf v policiji lahko uporabljal le proti tistim policistom, ki so bili osumljeni storitev kaznivih dejanj. Predlog možnost uporabe poligrafa precej razširja. Po novem bo lahko vodstvo policije detektorje laži uporabljalo tudi:
- v postopkih notranje varnosti in
- pri "izvajanju ukrepov za zmanjšanje tveganj za krnitev integritete uslužbencev policije in policijskih enot".
To daje vodstvu policije praktično neomejena pooblastila pri odločanju, koga od policistov bo preverjalo s poligrafom.
Preberite še:
Hojs ima novo divizijo za tajno prisluškovanje
Poligraf omogoča "kakovostni razgovor" s policistom
Nanj bi lahko ob primerni utemeljitvi recimo napotilo vsakega policista, ki ga bo osumilo žvižgaštva. Kot piše v predlogu, bi policija "poligraf uporabljala kot pripomoček pri zbiranju obvestil in kot preventivni ukrep, s katerim bi preverila podatke o odklonskem ravnanju uslužbenca", saj "številna delovna mesta zaradi narave dela ne omogočajo stalnega nadzora nad delom uslužbenca policije".
Po predlogu bi policija postopek s poligrafom uporabljala le s soglasjem obravnavanega policista. Kot "preventivni ukrep" bi ga uporabljala za "posamezna delovna mesta, ki so posebej izpostavljena zlasti tveganjem korupcije, izdaji tajnih in varovanih podatkov policije". "Poligrafski postopek bo pripomoček, ki bo omogočal kakovosten razgovor s posameznikom in presojo tveganj posameznika," še navajajo predlagatelji sprememb zakona.
Po naših informacijah se za širjenje uporabe detektorjev laži v policiji najbolj zavzema njen generalni direktor Anton Olaj. Temu naj bi nasprotovala poligrafska stroka. "Načeloma nisem proti uporabi poligrafa, če bi ga uporabljali pri obravnavi tako imenovanih 'pokvarjenih' policistov. Nikakor pa ne bi bilo primerno, če bi se uporabljal za ugotavljanje, od kod so kakšne informacije prišle do novinarjev, ali druge takšne namene," poudarja predavatelj s fakultete za varnostne vede Miroslav Žaberl.
Preberite še:
Razkrivamo vsa navodila ministra Hojsa policiji
Policiste bi nadzorovali tudi Hojsovi podrejeni
Vse to Hojsovo ministrstvo predlaga v času, ko na policiji prihaja do organizacijskih sprememb, kadrovskih čistk in več notranjevarnostnih postopkov zaradi suma odtekanja informacij: Hojsovo ministrstvo pa uvaja še eno pomembno spremembo pri nadzoru policistov – želi namreč odločati o disciplinskih postopkih zoper njih.
Iz predloga je razvidno, da bi uslužbenci ministrstva po novem sodelovali pri ugotavljanju, ali so policisti v posameznih primerih ravnali v skladu s pooblastili. O tem je do zdaj presojala komisija, ki so jo sestavljali strokovnjaki s področja policijskega dela in zakonodaje. Po predlogu bi v takšni komisiji v posebej občutljivih primerih, kot so uporaba strelnega orožja, povzročitev smrti s prisilnim sredstvom) sedel tudi uslužbenec Hojsovega ministrstva "z namenom krepitve objektivnosti in nepristranskosti (njenega, op. a.) dela". V teh občutljivih primerih bi bil v ocenjevanje zakonitosti vključen že v "zgodnejši fazi".
Če bi ministrstvo ocenilo, da ukrepi policije v pritožbenem postopku niso bili ustrezni, bi lahko od njenega generalnega direktorja samo zahtevalo, naj zoper posameznega policista uvede ali disciplinski postopek ali dodatne ukrepe. S tem bi se pristojnost odločanja o tem s policije preselila na ministrstvo.
"Predlog zakona smo šele pred dvema dnevoma dobili na mizo. Preden ga bomo komentirali, ga želimo še natančno preučiti. Za pripombe imamo na voljo še dober mesec dni," pa poudarja Rok Cvetko, predsednik Sindikata policistov Slovenije.
Preberite še:
Hojs razkril tudi imena varnostnikov Pahorja, Janše ...
Ali skozi stranska vrata prihajajo IMSI lovilci?
Predlog predvideva tudi spremembe pri delu policije. Ta bi po novem pri nadzoru cestnega prometa na javnih cestah ali drugih javnih površinah uporabljala brezpilotne zrakoplove. V prvi fazi bi tako policija nabavila opremo za dva helikopterja in najmanj dva zahtevna brezpilotna zrakoplova v skupni ocenjeni vrednosti 500.000 evrov. Gre za model "Lifeseeker", ki ga kot tehnično sredstvo za iskanje pogrešanih oseb že uporabljajo v nekaterih drugih državah.
Gre za napravo, ki ima v nekaterih državah nameščen IMSI lovilec, torej lažno bazno postajo za pritajeni nadzor mobilnih telefonov, s katero je mogoče pridobiti identifikacijske podatke od mobilnih telefonov v njeni bližini, ugotoviti točno lokacijo določenega telefona, s kom se uporabnik telefona sestaja in celo kateri mobilni aparati so na določenih protestih. Slovenski pravni red je glede uporabe teh sredstev nedorečen, saj tehnični nadzor nad njimi ni mogoč. Ustavno sodišče je leta 2019 začasno zadržalo izvajanje člena zakona o kazenskem postopku, ki je ustvarjal pravno podlago za uporabo IMSI lovilcev.
Iz urada informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik so nam sporočili, da so predlog zakona dobili, pripombe pa bodo pripravili do 3. septembra. V predlogu je sicer še več sprememb, ki bi jih morali zanimati. Policija tako želi uporabljati tehnična sredstva:
- za lociranje mobilnih naprav, kar utemeljuje z učinkovitejšim iskanjem pogrešanih oseb.
- za optično prepoznavanje registrskih tablic, ki bi jih policija hranila v novi evidenci podatkov in to največ 48 ur,
- za prisilno zaustavitev ali prizemljenje dronov,
- za motenje radiofrekvenčnega spektra, ko se utemeljeno pričakuje oboroženi odpor, zaradi katerega bi lahko bilo neposredno ogroženo življenje policista ali druge osebe.
Prav tako predlog določa možnost, da bi policija na območju kritične infrastrukture in varnostno tveganih območjih uporabljala stacionarna tehnična sredstva za video in avdio snemanje z namenom preprečevanja in dokazovanja prekrškov ter kaznivih dejanj.
Ministrstvo predlaga tudi "avtomatizirano obveščanje policije o obdelavi osebnega podatka varovane osebe v posamezni evidenci organa javnega sektorja". To bi pomenilo, da morajo organi javnega sektorja policiji brezplačno omogočati avtomatizirano pridobivanje podatkov o nazivu organa javnega sektorja ter imenu in priimku osebe, ki obdeluje podatke varovanih oseb in vozil v zbirkah podatkov iz uradnih evidenc.
