Mark Boris Andrijanič je vodja strateškega sveta za digitalizacijo, ki ga je vlada ustanovila v začetku aprila. Njegova naloga je tudi iskanje rešitev za poenostavitev in skrajšanje upravnih in drugih postopkov, ki jih državne institucije vodijo proti prebivalcem Slovenije. Največji dokaz, da obstoječi sistem ne deluje, je prav Andrijanič. Po naših podatkih ga je kar dva meseca neuspešno iskala finančna uprava (Furs), ki mu je želela vročiti sklep o davčni izvršbi.
Andrijaničevo ime je namreč mogoče najti na oglasni deski spletnega portala e-uprava, na katerem Furs vsak dan objavi več deset obvestil o davčnih izvršbah in drugih sklepih, ki jih ni uspel vročiti. Ali in zakaj je Andrijanič zašel v težave s Fursom, uradno ni mogoče izvedeti. Po naših informacijah pa mu je Furs konec aprila letos izdal sklep o davčni izvršbi. To je bilo le dobra dva tedna po tem, ko je vlada ustanovila strateški svet za digitalizacijo. Koliko je takrat dolgoval državi, ni znano. Ker Fursu v dveh mesecih dokumenta ni uspelo osebno vročiti, so ga javno objavili na portalu. Po izteku zakonskega roka konec tega tedna bi se štelo, da so mu ga vročili. Pod obvestilo se je podpisal finančni izterjevalec.
"Od 9. aprila naprej sem v Sloveniji, kjer se intenzivno ukvarjam z vodenjem Strateškega sveta za digitalizacijo, zato nisem bil seznanjem s pokusom vročitve odločbe Fursa na naslovu mojega stalnega prebivališča na Poljskem. O tem poskusu sem bil obveščen šele na podlagi javnega naznanila na oglasni deski portala e-Uprava z dne 15. junija 2021. Vse moje obveznosti do države so poravnane," nam je na več vprašanj odgovoril Andrijanič.
Lobist Uberja, ki ne skriva simpatij do SDS
Strateški svet za digitalizacijo je posvetovalno telo predsednika vlade Janeza Janše. Zanj pripravlja mnenja in predloge glede vprašanj, povezanih s digitalizacijo gospodarstva, in strategije razvoja umetne inteligence, kibernetske varnosti in ostalih področij delovnega področja sveta. Minuli teden je Andrijanič na vladni novinarski konferenci predstavil prvih 40 ukrepov, ki jih je pripravil svet. Med njimi so tudi e-gradbeno dovoljenje, e-osebna izkaznica, ukinitev prometnega dovoljenja, telemedicinsko obravnavo kroničnih in onkoloških bolnikov na daljavo, uvedba aplikacije za dostop do osebnega zdravnika ter e-javno naročanje v zdravstvu, nagrajevanje zaposlenih v IT podjetjih z njihovimi delnicami itd.
"Medtem ko Slovenija skuša nadoknaditi zaostanek za evropskim povprečjem, ZDA in Kitajska povečujejo svojo tehnološko prednost pred Evropo. Globalna tehnološka tekma prinaša izjemne priložnosti za majhne in agilne, a obenem ne prizanaša neodločnim in počasnim," je Andrijanič dejal ob predstavitvi. Le teden dni pred tem je Furs objavil obvestilo, da mu sklepa o davčni izvršbi Andrijaniču ni uspelo vročiti.
Pred tem je bil Andrijanič v slovenski javnosti najbolj znan kot lobist ameriške platforme za taksi prevoze Uber. Pri tej multinacionalki vodi oddelek za javne zadeve, pristojen za območje srednje in vzhodne Evrope. Že pred tem Andrijanič ni skrival naklonjenosti SDS in desnici. Vodil je Mrežo idej, nevladno organizacijo za promocijo podjetništva, ki je bila ustanovljena pod okriljem Instituta dr. Jožeta Pučnika, tesno povezanega s SDS. Leta 2015 je bil sopodpisnik pobude za formiranje vlade SMC-SDS, spomladi 2019 pa je pri kandidaturi na evropskih volitvah podprl nekdanjega ministra za razvoj Žigo Turka, takrat NSi.
"Strateški svet zgolj marketinška kulisa"
Februarja letos je bil Andrijanič prvi podpisani pod "Poziv k družbenemu premirju in sodelovanju", s katerim je opozicijo nagovarjal h "konstruktivnosti" v odnosu do Janševe vlade, ki bi morala po oceni podpisnikov dokončati svoj mandat, saj "odhod na že četrte zaporedne predčasne volitveh v teh razmerah ni in ne more biti rešitev".
Le dva meseca pozneje je vlada Andrijaniča imenovala za predsednika sveta za digitalizacijo, v katerem sedi še 30 oseb iz podjetništva, računalništva, informatike in sveta kriptovalut. Iz njega je v začetku tega meseca izstopila inženirka elektrotehnike Emilija Stojmenova Duh, ki je opozarjala, da je v slovenskem načrtu za okrevanje in odpornost predvidenega bistveno manj denarja za digitalizacijo kot drugod po Evropi. Zato "se ne morem znebiti občutka, da je strateški svet zgolj marketinška kulisa in ne strateško, vključujoče in transparentno načrtovanje digitalizacije".
V istem času, ko je Andrijanič prevzel vodenje sveta, so pospešek dobili tudi Uberjevi načrti o prihodu v Slovenijo, saj je koalicija posebej zanj sprejela novelo zakona o cestnih prevozih. Že v letih pred tem so predstavniki Uberja vztrajno lobirali pri prejšnjih vladah. Še najdlje so prišli v času Mira Cerarja. Tedanji minister za javno upravo Boris Koprivnikar (SMC) je obiskal ZDA, kjer je z Uberjem podpisal pismo o nameri za sodelovanje. Kmalu zatem je minister za infrastrukturo Peter Gašperšič (SMC) spisal zakon, ki bi Slovenijo odprl alternativnim ponudnikom prevoznih storitev, kot je Uber. Toda še preden bi ga sprejeli v državnem zboru, je Cerar odstopil in odprl pot predčasnim volitvam.
Kot je znano, svetovno znano platformo za prevoze Uber mesečno uporablja več deset milijonov ljudi po vsem svetu, saj je enostavna in cenovno ugodnejša od običajnih taksi prevozov. Toda njenemu poslovnemu modelu številni tudi nasprotujejo, saj se od samega nastanka spopada z očitki o izkoriščanju delavcev in izogibanju plačevanja davkov. Tudi slovenski sindikati nasprotujejo Uberju. Opozarjajo, da taksisti že danes niso deležni najosnovnejših pravic, s prihodom Uberja pa bi se njihov položaj še poslabšal.
