Hrvaško podjetje Rimac Automobili, ki razvija prototipe električnih športnih in samovozečih avtomobilov, prihaja v Slovenijo.
Pred dnevi je namreč v Novem mestu odprlo podružnico. Kakšne načrte na našem trgu ima Mate Rimac, verjetno najbolj znan hrvaški inovator, ki ga številni primerjajo z ustanoviteljem Tesle Elonom Muskom, za zdaj ni znano. Jasno je le, da je v Sloveniji združil moči s Samom Omerzelom, nekdanjim ministrom za infrastrukturo v vladi Alenke Bratušek, in da bo obema pri skupnem projektu pomagala slovenska država.
Dobila bosta 3,4 milijona evrov
Od ministrstva za gospodarstvo bosta tako Omerzel in Rimac skupaj prejela 3,4 milijona evrov. Gre za denar, ki jima ga bo namenilo za projekt Hyper E-Car Lab. Dobila sta ga na razpisu za sofinanciranje posameznih pilotnih projektov, usmerjenih v razvoj za testiranje novih ali izboljšanih proizvodov, ki jih je mogoče uvrstiti na področja iz nacionalne strategije pametne specializacije.
Pri tem sta se podjetje Rimac Automobili in Omerzelovo podjetje Lastinski Inženiring zavezala, da bosta do leta 2021 razvila in vzpostavila poligon za testiranje baterij, pogonskega sklopa in uresničevanje sistema "Big Data Ready".
Kakšni so Rimčevi načrti v Sloveniji?
Na razpisu sta bila med uspešnejšimi. Ministrstvo, ki je sprva prejelo 53 vlog, je na koncu denar razdelilo med 32 podjetij, pri čemer je najvišji mogoči znesek sofinanciranja znašal pet milijonov evrov. Glavnino subvencije, več kot 3,2 milijona evrov, bo prejelo podjetje Lastinski Inženiring.
Kot so pojasnili na ministrstvu, so sredstva dodelili za obdobje do avgusta 2021. "Dejansko črpanje pa je odvisno od izvedenih aktivnosti in predložitve dokazil o nastanku in plačilu stroškov," so dodali. Za razkritje več podatkov, na primer o razvojnih idejah in prednostih pred konkurenco, bi "morali v primeru prejemnika najprej pozvati k predložitvi morebitnih sklepov o določitvi poslovnih skrivnosti", so poudarili na ministrstvu.
V podjetju Rimac na naša vprašanja niso odgovorili. Zanimalo nas je, kakšni so njihovi načrti na slovenskem trgu in s katerimi domačimi podjetji nameravajo sodelovati. Slovensko podružnico Rimac Automobilov vodi Matija Gracin, direktor razvoja komponent v skupini.
Tudi Omerzel sodelovanja z Rimcem ni želel komentirati, saj da ga k temu zavezuje dogovor s partnerjem.
Kaj so hiperavtomobili
Izraz hiperavtomobil (hypercars v angl.) se sicer uporablja za vrhunske avtomobile, ki s tehnološkega vidika spadajo v sam vrh avtomobilske industrije.
"To so avtomobili, ki imajo največje pospeške, največjo moč motorja, dosegajo najvišje hitrosti, imajo najboljši zvok, so stilistično vrhunsko oblikovani v notranjosti in zunanjosti ter so skladno z vsem naštetim običajno tudi precej redki in v najvišjem cenovnem rangu," so razložili na ministrstvu.
Med hiperavtomobile tako spadajo modeli bugatti veyron, mclaren F1, porsche 918 spyder, ferrari laferrari in dva modela znamke Rimac Automobiles: concept_One in C_Two, zadnjega je Rimac predstavil marca na sejmu v Ženevi. Takrat je napovedal, da ga bodo začeli proizvajati konec prihodnjega leta.
Iz garaže do milijonov velikih
Podjetje Rimac Automobili je bilo ustanovljeno leta 2009. Iz garažnega start-up podjetja se je razvilo v poslovno skupino, ki danes zaposluje več kot petsto ljudi. Njegov največji lastnik je še vedno Mate Rimac, ki pa obvladuje le še 48-odstotni delež. 14 odstotkov Rimac Automobilov je v lasti kitajske Camel Group, Hyundai in Porsche pa imata v lasti 11 oziroma 10 odstotkov podjetja. Slabe tri odstotke Rimac Avtomobilov ima v rokah Kia.
Hyundai in Kia sta za pridobitev lastniških deležev v Rimac Automobile skupaj vložila okrog 80 milijonov evrov. To bi pomenilo, da vse podjetje vrednotita na skoraj 600 milijonov evrov. V zadnjih letih so sicer Rimac Automobili poslovali z izgubo, ki jo njen ustanovitelj pripisuje velikanskim naložbam. Te krepko presegajo prihodke podjetja, ki so lani znašali okrog osem milijonov evrov, kar je približno tretjino več kot v letu 2017.
Pri tem je Rimac večkrat poudaril, da ga finančno stanje podjetja ne skrbi, saj da je usmerjeno v dolgoročno delovanje. Prototip enega od vozil, ki ga razvijajo, naj bi tako Hyundai začel množično proizvajati šele leta 2023. Maja je priznal, da bo podjetje potrebovalo dodatnih 70 milijonov evrov za financiranje investicijskega cikla. Letos je napovedalo odprtje raziskovalnega in razvojnega središča v Veliki Britaniji.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
