Slovenija se je na vrhuncu boja z epidemijo covid-19 odločila za nov režim testiranja. Zdravniki so tako že v torek dobili navodilo, naj na klasične molekularne teste pošiljajo le še starejše od 65 let, zdravstveno osebje in osebe z drugimi epidemiološkimi znaki. Za vse ostale bodo na voljo le še hitri antigenski testi, ki so precej manj zanesljivi, a dajo rezultate že po nekaj minutah.
Toda uvajanje teh testov v zadnjih dneh spremlja zmeda, za katero se zelo verjetno skrivajo tudi konkretni interesi. Po naših informacijah minister za zdravje Tomaž Gantar še v torek dopoldne ni vedel za odločitev o spremembi režima testiranja. Pod navodilo, ki ga je za zdravnike pripravila vodja vladne strokovne skupine Bojana Beović, se je podpisala njegova državna sekretarka Tina Bregant. Dlje časa ni bilo jasno, kakšen bo nov režim testiranja. Posamezni člani strokovne skupine so namreč nasprotovali uvedbi hitrih testov za prebivalstvo. Na koncu je prevladala ocena, da so ti nujni za ugotavljanje virusa pri mlajših, manj tveganih skupinah in napotitvah ljudi v izolacijo.
Država ima zato zdaj velik problem. Ker ni pravočasno nabavila hitrih testov, jih je na evropskem trgu začelo zmanjkovati. V Sloveniji bomo zato verjetno že kmalu imeli velike težave pri ugotavljanju dejanskega števila okuženih, saj jih zaradi nujne razbremenitve laboratorijev ne bomo več testirali na enak način kot zdaj, nadomestnih hitrih testov pa ne bo dovolj. Kdo je za to odgovoren?
Zakaj Italiji uspeva, Sloveniji pa ne?
Zgled pri nabavi hitrih cestov je lahko Italija. Premier Giuseppe Conte je v začetku meseca sporočil, da bo država v dveh krogih nabavila deset milijonov hitrih testov, torej enega na vsakih šest prebivalcev. Na prvi razpis se je prijavilo 35 ponudnikov, italijansko ministrstvo za zdravje pa pogajanja nadaljuje s petimi. Cena? Po podatkih iz Italije bodo za en hitri test plačali največ tri evre, bolnišnicam pa jih bodo razdelili že naslednji teden.
Slovensko ministrstvo za zdravje se je odločilo za drugačno pot. Nabavo v državi, ki ima dva milijona prebivalcev, je prepustilo bolnišnicam. Te zdaj hitre teste vsaka zase naročajo ali na razpisih ali z neposrednimi pogajanji, kar jih zaradi manjših količin pri mednarodnih proizvajalcih postavlja v podrejen položaj. Posledica: v Sloveniji hitre teste kupujemo po višjih cenah kot druge evropske države.
To potrjujejo podatki, ki smo jih iz bolnišnic pridobili v zadnjih dneh. V Splošni bolnišnici Celje so tako pri švicarskem Rocheju kupili 6150 testov in za enega odšteli 7,12 evra (skupaj z DDV). "Ker smo bili po opravljeni izbiri seznanjeni, da nam testov ne morejo takoj dobaviti, smo od drugega najugodnejšega ponudnika, ki je imel teste na zalogi, to je podjetja Iris, kupili 2500 testov za premostitev obdobja do dobave Rochejevih testov," so pojasnili v celjski bolnišnici. Za en test so podjetju Iris, ki ga vodita Aleš Novak in Matjaž Šket, plačali 8,76 evra z DDV.
Po isti ceni – 7,12 evra z DDV – so hitre teste od Rocheja kupili tudi v Splošni bolnišnici Murska Sobota. Za primerjavo: v Nemčiji so kupili devet milijonov testov po ceni pet evrov za posamezni kos. Ameriški proizvajalec Abbott od avgusta hitre, 15-minutne teste prodaja za pet dolarjev. Okoli pet evrov za kos bi za hitre teste plačali tudi v Bruslju, kjer so za nabavo do 22 milijonov posameznih kosov dali na stran 100 milijonov evrov. Daleč največ jih bodo po napovedih kupili pri Rocheju in Abbottu.
Hitri testi – nov dober posel za dobavitelje
Za vsak takšen hitri test bomo torej v Sloveniji plačali od dva do štiri več evre več kot v drugih državah. Kaj to pomeni? Če bodo bolnišnice v času epidemije skupaj kupile dva milijona teh hitrih testov, torej v povprečju enega za vsakega prebivalca Slovenije, bi zanje plačale najmanj osem milijonov evrov več kot bi za enako količino italijanska država. V žepih dobaviteljev bi tako ostal znesek, s katerim bi lahko država pokrila za mesec dni "korona" dodatkov vseh ljudi, zaposlenih v zdravstvu in socialnih zavodih. Po naših podatkih sicer proizvodna cena enega takšnega testa znaša od 20 do 40 centov.
Še večja razlika med cenami v Sloveniji in drugod je pri dražjih hitrih testih s strojnim odčitavanjem. V nekaterih drugih državah jih kupujejo za 15 evrov, po oceni Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pa ne bi smeli stati več kot 17 evrov na kos. Kako je v Sloveniji?
- v Splošni bolnišnici Novo mesto so že konec julija za prvih 175 hitrih testov znamke Sofia, ki jih proizvaja ameriški Quidel, plačali 35 evrov na kos. To je enkrat več od cene v tujini. Hitre teste je dobavilo podjetje Genos, ki je v lasti Marjana Hodnika.
- za enake teste so v UKC Ljubljana plačali okrog 30 evrov na kos. Pred časom so objavili razpis za nabavo 2,4 milijona hitrih testov, ki se izteče naslednji teden. Iz razpisa so kot pogoj vrgli ven referenco, da je moral ponudnik bolnišnicam v EU dobaviti vsaj 50 testov na dan, čemur naj bi ustrezal le en ponudnik.
- v Splošni bolnišnici Jesenice pa so za teste znamke Sofia plačali 40 evrov na kos.
Na vprašanje, zakaj niso na ravni države centralizirali nabave hitrih antigenskih testov, kot so to storili v Italiji, z ministrstva za zdravje včeraj nismo dobili odgovora. Prav tako ne na vprašanje, ali so bolnišnicam postavili zgornjo mejo cene, po kateri lahko kupujejo teste.
Bi zaupali zdravniku z lažno negativnim testom?
Ključna neznanka je še vedno, koliko hitrih testov bodo bolnišnice sploh potrebovale. Država se je namreč za spremembo režima testiranja odločila zato, da razbremeni obstoječe laboratorije, ki so na vrhuncu epidemije dnevno opravili tudi do 7500 testov. To število se bo zdaj zmanjšalo za približno tretjino, na največ 5000 testov na dan.
A tudi v novem režimu bodo bolnišnice, druge zdravstvene ustanove in domovi za starejše še vedno prvi v vrsti za molekularno testiranje z odvzemom nosno-žrelnega brisa, ki okužbo ugotovi s skoraj stoodstotno zanesljivostjo. To pomeni, da bodo rezultate prejele najpozneje v šestih urah, ostali testiranci pa šele naslednji dan. Hitri testi bi se v tem primeru lahko izkazali kot dobrodošlo in cenejše dopolnilo za ljudi, ki želijo vedeti, ali bodo morali v izolacijo ali ne, ki so se testirali pred potovanji ali zaradi drugih razlogov. Do zdaj so morali za teste plačevati med 90 in 100 evrov, po novem bi manj.
Posamezne skupine zdravnikov so v zadnjih mesecih za uvedbo hitrih testov pritiskale, ker nekateri oddelki bolnišnic niso želele obravnavati pacientov brez predhodnega dokazila, da ti nimajo covid-19. Toda ni skrivnost, da del stroke glasno razmišlja tudi o uvedbi hitrih antigenskih testov za redna testiranja zaposlenih v bolnišnicah. Tu bi lahko bolnišnice stopile na nevarni teren. Težava je, da je zanesljivost hitrih testov manjša, od 70- od 90-odstotna, zato lahko dajejo več lažno negativnih in lažno pozitivnih rezultatov. To pa bi ob večji izključitvi molekularnih testov povečalo tveganja, da se okužba še bolj razširi med zdravstvenim osebjem.
