Pred ministrom za kohezijo Markom Bandellijem je težak dan.
Najprej bo moral predsedniku vlade Marjanu Šarcu pojasniti, zakaj je konec septembra grozil kandidatu za župana Občine Komen Eriku Modicu. Spomnimo, v dopisu, ki ga je poslal na več naslovov, mu je zažugal, da v primeru izvolitve ne bo imel podpore dveh vladnih resorjev: za kohezijo in infrastrukturo, ki ga vodi Alenka Bratušek, predsednica stranke, katere član je.
Nato bo Bandelli premierju moral razložiti, zakaj že nekaj časa zamuja s pripravo poročila o črpanju evropskega denarja za vlado. Da Bandellijeva težava ni le tako imenovana afera Komen, ampak tudi njegovo ministrsko delo, nam je namreč v zadnjih dneh potrdilo več virov v koaliciji.
Zakaj Bandelli zamuja s poročili za vlado
Po naših informacijah bi morala služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki jo vodi Bandelli, do prejšnjega četrtka za sejo vlade pripraviti poročilo o stanju na področju črpanja evropskih sredstev za obdobje do konca septembra. Tega ni storila, zaradi česar naj bi Šarec od Bandellija zahteval pojasnila.
"Novo vodstvo, ki je mandat začelo sredi septembra 2018, se je želelo naprej predhodno seznaniti s prevzetim stanjem. Glede tega je bil sprejet tudi dogovor, da se naslednje kvartalno poročilo pripravi v novem, bralcu prijaznejšem in bolj razumljivem formatu, medtem ko aktualno poročilo temelji še na starem poročilnem sistemu," so pojasnili v službi.
Poudarili so, da "je poročilo v medresorskem usklajevanju, vlada pa ga bo obravnavala v kratkem".
Načeta os Šarec-Bratušek
Ali in kaj se bo danes odločil Šarec, ni mogoče napovedati. Kot že omenjeno, v njegovem kabinetu izjav ne dajejo.
Že v petek je Stranka Alenke Bratušek Bandelliju stopila v bran. Bandelli velja za eno ključnih figur stranke, v primeru njegove zamenjave pa bi se vrnil v državni zbor.
Toda prav zamude pri črpanju evropskega denarja vladi povzročajo dodatne težave pri zapiranju proračuna. Za letos je Slovenija načrtovala 1,1 milijarde evrov prilivov od evropskih sredstev. Do konca avgusta je prejela slabe pol milijarde evrov, večinoma na račun povračila zadržanih sredstev iz prejšnje finančne perspektive, ki se je iztekla leta 2013.
Parlament vladi: Pripravite načrt
Za to stanje sicer ni odgovoren Bandelli, ki je mandat nastopil pred dvema mesecema, ampak najbolj njegova predhodnica Alenka Smerkolj.
Toda vladi Marjana Šarca se očitno ne uspeva niti seznaniti z dejanskim stanjem na tem področju. V dveh mesecih mandata ni obravnavala še nobenega poročila o črpanju denarja EU. Zadnje redno poročilo je julija obravnavala tedaj že odhajajoča vlada Mira Cerarja.
O črpanju evropskega denarja je državni zbor v petek razpravljal na izredni seji, ki jo je zahtevala SDS.
V največji opozicijski stranki črpanje v obdobju, ki se je začelo leta 2014, označujejo za "katastrofalno". Pri tem so poudarili, da je Slovenija med najslabšimi petimi državami članicami glede črpanja vseh evropskih sredstev. Prisotni poslanci vseh strank so podprli poziv vladi, naj v 30 dneh pripravi načrt za pospešitev črpanja.
Ocene o tem, kako (ne)uspešno v resnici Slovenija črpa evropska sredstva, so sicer deljene.
Da je stanje slabo, poleg SDS meni tudi član evropskega računskega sodišča v Luksemburgu Samo Jereb. Prejšnji mesec je poudaril, da Slovenija lani iz evropskih skladov ni porabila niti evra, kar izhaja iz računovodskih izkazov, ki jih je naša država predložila Evropski komisiji. V službi za kohezijo so njegove besede takrat označili za zavajajoče.
Težave: stari dolgovi, IT-sistem, napake ...
A Slovenija je imela v zadnjih letih več kot očitne težave pri pridobivanju evropskega denarja.
Že leta 2016 smo razkrili pismo, ki so ga trije evropski komisarji poslali slovenskim ministrom, pristojnim za evropske projekte. Opozorili so jih na zamude in Slovenijo pozvali, naj čim prej sprejme sistem, ki bo podrobneje določal način pridobivanja denarja EU.
Ves čas se zapleta tudi z informacijskim sistemom, na katerem temelji črpanje. Težave in zamude se pojavljajo pri knjiženju predujmov, ki jih država založi vnaprej in potem čaka na povračilo iz Bruslja. Napake so pri evidentiranju predplačil in pripravi ustreznih podatkov za zahtevke, ki pogosto niso ažurni.
Cilj: pol milijarde zahtevkov v 2018. Ga bodo dosegli?
Septembra je Bandelli med predstavitvijo v državnem zboru opozoril še na birokratske ovire pri črpanju sredstev na področju okolja in pomanjkljivo lobiranje Slovenije v Bruslju. "Možne so spremembe v upravljanju samega resorja. Mislim, da bo končni uspeh zagotovljen," je takrat napovedal aktualni minister.
Po podatkih službe za kohezijo je trenutno stanje naslednje:
- Slovenija je v aktualnem obdobju upravičena do 3,81 milijarde evrov sredstev, od tega do slabe 3,1 milijarde evrov iz evropskega proračuna. Počrpa jih lahko leta 2023.
- Do konca prve polovice letošnjega leta je služba za kohezijo za različne projekte izdala 338 odločb o podpori za skupaj 1,9 milijarde evrov denarja iz Bruslja.
- Država je do zdaj za te projekte skupaj izplačala 532 milijona evrov, od tega lahko iz Bruslja računa na poplačilo skoraj 461 milijonov evrov.
- Evropski komisiji je posredovala za dobrih 274 milijonov evrov zahtevkov za poplačilo. Samo v prvih šestih mesecih leta je bilo teh zahtevkov za sto milijonov evrov.
- Po načrtu bi morala Slovenija do konca leta v Bruselj poslati za 476 milijonov evrov zahtevkov.
Najslabši pri denarju za regionalni razvoj
Po podatkih službe za kohezijo država daleč najuspešneje črpa denar iz pobude za zaposlovanje mladih v vzhodni Sloveniji (YEI). Iz tega programa je počrpala že skoraj vseh 21 milijonov evrov, ki so bili na voljo. Tradicionalno dobro ji gre tudi črpanje denarja iz skupne evropske kmetijske politike.
Daleč najmanj zahtevkov v Bruselj (le za tri odstotke od odobrenih 970 milijonov evrov) so poslali odgovorni za črpanje denarja iz evropskega sklada za regionalni razvoj (ERDF) za območje vzhodne Slovenije. Le nekoliko boljši, a še vedno slabi so rezultati za območje zahodne Slovenije. Trenutna uspešnost pri črpanju sredstev iz Evropskega socialnega sklada (ESS) pa se giblje med osmimi in devetimi odstotki.
Med največjimi infrastrukturnimi projekti, ki jih namerava država financirati z evropskim denarjem, so avtocestni odsek Draženci-Gruškovje na severovzhodu Slovenije, gradnja hitre ceste pri Novem mestu, čiščenje odpadne vode na območju Ljubljanskega polja, nadgradnja železniške proge Maribor-Šentilj, gradnja enega predora in dveh viaduktov pri projektu drugi tir Divača-Koper ...
To pa se lahko še vedno spremeni. Med ukrepi za zniževanje tveganj namreč služba za kohezijo predvideva tudi poznejšo morebitno preusmeritev financiranja v projekte, ki so že pripravljeni na izvedbo.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
