Slabi dve leti nazaj so se v Mariboru pojavili zeleni srčki. Neznanec je z njimi porisal fasade zgradb in table v središču mesta. Dva meseca pozneje je policija javno objavila njegovo fotografijo. Ali ga je uspela prijeti, ne vem. A v spominu mi je ostala izjava Mariborčanke, ki jo je pri srčkih najbolj motilo, da so zeleni, ne pa vijolični: "Ker zelena je, veste ... žaba."
Maribor in zelena barva, simbol Ljubljane in Olimpije, nikoli nista šla najbolje skupaj. Milo rečeno. Športni novinarji vam bodo znali povedati, kaj si je o njihovih zelenih puloverjih in bundah mislil Zlatko Zahović, nekdanji športni direktor mariborskega kluba. Domači igralci v Ljudskem vrtu niso smeli nositi zelenih kopačk. Ne nesposobnost ali sumi korupcije; najhujši očitek, ki ga lahko sliši župan Maribora iz ust nasprotnikov, je, da "ima zeleno srce".
Zdaj bo vijolično mesto dobilo zeleno banko. Nova KBM, ena zadnjih ekonomskih utrdb mesta, ki velja za eno največjih žrtev tranzicije, je svoj logotip že obarvala v zeleno. Gre za odločitev novega lastnika, madžarske bančne skupine OTP, ki je pred dnevi dobila še zadnje soglasje za dokončanje skoraj milijardo evrov vrednega prevzema mariborske banke. Gre za zadnje dejanje zgodbe o Novi KBM, simbolu zablod in zgrešenih odločitev države, ki so nas vse skupaj stale na stotine milijonov evrov.
Padel je zastor na oder, kjer so plesali vsi
Padel je zastor na oder, na katerem so dvajset in več let plesali vsi, ki so pri nas kaj veljali. Od Antona Ropa, ki je kot minister za finance v začetku stoletja neuspešno prodajal Novo KBM, do tajkuna Darka Horvata, ki jo je skoraj kupil. Od pokojnega Andreja Bajuka, ki je sanjal o močnem štajerskem finančnem stebru, do Janeza Janše, ki se je raje odločil za norijo z javno prodajo njenih delnic, od katere več deset tisočim kupcem ni ostalo ničesar. Od Janševega zaupnika Boruta Petka, ki je v njegovem imenu bdel nad banko, do Marjana Divjaka, večnega šefa zakladništva na finančnem ministrstvu, ki je leta 2007 pripravljal seznam kupcev delnic iz davčnih oaz.
Od Matjaža Kovačiča do Aleša Hauca, dveh direktorjev banke v času njenega umetnega vzpona in poznejšega zatona. Prvi še vedno hodi po sodiščih, drugega od lani ni več. Pa Jurij Detiček in njegova Adria Bank, ki je bila z obvodnim financiranjem izbranih komitentov nekakšna mariborska različica zloglasne LHB Frankfurt. Pa vsi cerkveni holdingi, propadli gradbinci, bioplinarji iz propadle skupine Keter, nepremičninarji, veliki in lokalni tajkuni, ki so pomagali kopati "bančno luknjo", Agrokorjevi pomagači, italijanska mafija, ki je po ugotovitvah regulatornih organov v obmejnih poslovalnicah odpirala račune, in številni drugi.
Od nekdanjega finančnega ministra Franceta Križaniča, ki je še leta 2009 ljudi prepričeval, da z delnico Nove KBM ne morejo zgrešiti, do njegovega naslednika Janeza Šušteršiča, ki banki celo za drobiž ni uspel najti zasebnega lastnika. Vroč kostanj reševanja bank je nato prepustil vladi Alenke Bratušek, ki jo je po navodilih nekdanjega guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca napolnila z 870 milijoni državnih evrov. Samo zato, da jo je lahko vlada Mira Cerarja tri leta pozneje prodala - za več kot trikrat manj denarja. Vmes je pomemben del premoženja Nove KBM z velikanskimi popusti, na podlagi "vudu" izračunov s pločnika, končal na slabi banki, ki ga je preprodajala z dobički.
Sijajen posel za vse, le za državo ne
Ameriškemu Apollu gre čestitati. V Mariboru mu je uspel sijajen posel. Banko je leta 2016 kupil za 40 odstotkov njene knjigovodske vrednosti, zdaj pa jo je prodal za skoraj milijardo evrov. S tem je v šestih letih uspel potrojiti svoj vložek. To je donosnost, primerljiva le še z Zahovićevimi prodajami nogometašev. Pozneje so prek Nove KBM postali še lastniki Abanke, ki je pred tem "pojedla" Banko Celje. Pod črto: država je za banki, ki ju je reševala z 1,4 milijarde evrov davkoplačevalskega denarja, nazaj dobila le polovico tega.
Seveda so Američani v šestih letih temeljito "počistili" Novo KBM: odpuščali so zaposlene, zapirali poslovalnice, digitalizirali poslovanje, posodobili poslovne procese, pripajali manjše banke, prodajali delnice v različnih podjetjih in pakete slabih terjatev, na novo napisali protokole za preprečevanje pranja denarja ... V tem času so si iz banke izplačali za 274 milijonov evrov bruto dividend, To je celo več, kot so leta 2016 plačali zanjo, pri čemer so lahko svoje prilive davčno optimizirali prek verige podjetij v Luksemburgu. Samo leta 2021 je Skupina Nova KBM ustvarila 209 milijonov evrov čistega dobička.
Zdaj je v Novi KBM glavni drugi najbogatejši Madžar. Tudi Sandor Csanyi, dolgoletni prvi mož OTP banke in madžarskega nogometa, je lahko zadovoljen. V času rasti obrestnih prihodkov je dokončno postal lastnik "očiščene" bančne skupine, ene od dveh največjih na slovenskem trgu. Njen sedež bo verjetno že kmalu v stolpnici, ki bo po načrtih zrasla ob novi železniški postaji v Ljubljani. Le kdo bi si pred tremi desetletji, ob prvi sanaciji bank, ki se je končala z ustanovitvijo nove ljubljanske in mariborske banke, upal napovedati, da bo ena od njih dobila strateškega lastnika iz nekdanjega realsocialističnega bloka?
A za te in podobne razmisleke je že zdavnaj prepozno. Enako za ugibanje, ali ne bi bilo za slovenske potrošnike in podjetja bolje, če bi namesto dveh imeli morda štiri močne bančne stebre. Ob vsem, kar se je zgodilo v zadnjih 20 in več letih, se v resnici ni moglo končati drugače, kot se je. Nasvidenje v naslednji tranziciji.
