Konec letošnjega leta je v znamenju dogajanja v Petrolu, največji domači energetski skupini. Njegovi delničarji se bodo namreč v torek sestali na izredni skupščini, ki jo je zahteval Dari Južna, največji domači zasebni lastnik Petrola. Z njo želi od države doseči plačilo 110 milijonov evrov, kolikor ta po njegovem dolguje Petrolu zaradi omejitve cen pogonskih goriv v času prve vlade Janeza Janše.
Toda v ozadju se že bije boj za obvladovanje te družbe in skoraj četrt milijarde evrov njenega letnega denarnega toka. Od razpleta in (ne)načelnih zavezništev, ki se bodo pri tem oblikovala v prihodnjih mesecih, bo zelo verjetno odvisna tudi usoda uprave, ki jo od jeseni 2019 vodi Nada Drobne Popovič.
Kdo je kdo v Petrolu
Največje lastnike Petrola je mogoče razdeliti v štiri skupine. To so:
- država, ki ima neposredno in prek njenih družb v lasti 32 odstotkov delnic,
- slovaško-češka skupina J&T, ki prek fiduciarnega računa v Luksemburgu obvladuje okrog 15,5 odstotka delnic.
- hrvaški pokojninski skladi, ki so v zadnjih mesecih delnice kupovali od Nove KBM in Zavarovalnice Triglav. Trenutno naj bi imeli v rokah od 10 do 12 odstotkov delnic.
- Dari Južna, ki ima prek Perspektive FT in drugih svojih podjetij v rokah približno 10 odstotkov delnic.
Med šestimi predstavniki kapitala v nadzornem svetu Petrola so uradno štirje državni. Vsi so bili imenovani pod zadnjo Janševo vlado. To so dolgoletni član SDS Janez Žlak, direktor slovenske družbe Kuehne+Nagel Borut Vrviščar, nepremičninska podjetnica Alenka Urnaut, ki velja za kader NSi, in direktor Elektra Ljubljana Aleksander Zupančič. Še po enega predstavnika imata J&T in Južna. To sta Mario Selecky oziroma Mladen Kaliterna.
Toda dejanska razmerja, pravijo poznavalci, gredo manj v prid države. Aleksander Zupančič, eden od njenih nadzornikov, je namreč dolgoletni sodelavec nekdanjega ministra za gospodarstvo Andreja Vizjaka, osebnega prijatelja Darija Južne. Že v času Janševe vlade je bilo zato v energetskih krogih mogoče slišati, da ima Južna odločilni vpliv na predsednico uprave Nado Drobne Popovič. To nam je sam pred časom odločno zanikal. Prav Južna je bil sicer glavni pobudnik zamenjave njenega predhodnika Tomaža Berločnika.
Preberite še:
Petrol zaprl pipice ljudem, vlada pa Petrolu
Petrol želi 109 milijonov evrov, država jih ne da
Simbiozo z Janševo vlado, ki je kmalu po začetku mandata Petrolov dobiček pomagala naviti v nebo z odpravo omejitve marže na cene goriv, so načele aprilske volitve. Dober mesec prej, 15. marca, je prejšnja vlada omejila najvišje cene bencina in dizla na dobrih 1,5 evra na liter. Ukrep je veljal do 30. aprila, nato ga je – neuradno ob nasprotovanju ministra Vizjaka – ponovno uvedla med 10. majem in 15. junijem.
Petrol je zato v tem času pogonska goriva prodajal z izgubo. Škodo v družbi ocenjujejo na 109 milijonov evrov. Za toliko naj bi se namreč znižal njen letošnji poslovni izid. Pri tem so v Petrolu upoštevali tudi izgubljeno maržo in nekatere druge stroške.
Četudi je tedanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek Petrolu vnaprej obljubil povračilo škode, pa je njegov naslednik Matjaž Han očitno drugačnega mnenja. Tako ministrstvo kot Južna se pri zatrjevanju, ali bi morala država znesek škode poplačati ali ne, sklicujejo na določila zakona o kontroli cen, ki državi omogočajo njihovo omejitev v času izrednih razmer. Viri blizu ministra dvomijo tudi v ustreznost Petrolovega izračuna škode. Po zadnjem sestanku na ministrstvu v začetku decembra je Južna v sporočilu za javnost napadel državo in jo obtožil vojnega dobičkarstva.
Preberite še:
Zakaj je morala čez noč oditi direktorica Geoplina
Igrice s skupščino
Že prej je Južna zahteval sklic skupščine, na kateri bi delničarji obravnavali poročilo nadzornikov in uprave Petrola o nastali škodi zaradi regulacije energentov. Ta manever se mu utegne vrniti kot bumerang. Država namreč želi skupščino izkoristiti za zamenjavo najmanj enega nadzornika Petrola – in to prav Aleksandra Zupančiča, saj je njegova funkcija po zakonodaji nezdružljiva z delom prvega moža Elektra Ljubljana. Na njegov položaj je tako država predlagala nekdanjega člana uprave Merkurja Roka Ponikvarja, ki že nekaj let vodi podjetje Slorest. To bi lahko pomenilo, da bi Južna izgubil morda ključni glas v nadzornem svetu Petrola.
Toda do zamenjave nadzornika (še) ne bo prišlo. Včeraj pozno zvečer so iz Petrola obvestili delničarje, da se jim je pripetila "administrativna napaka". Zahteve SDH za dopolnitev dnevnega reda namreč niso objavili tudi na Ajpesu, kar bi po zakonu morali narediti. Zato delničarji prihodnji teden ne morejo odločati o spremembi v nadzornem svetu. Napovedali so sklic nove skupščine, ki bo 23. januarja. S tem so Zupančiču (ne)hote dali dodaten mesec dni časa. V tem času bi lahko odstopil z vodstvenega položaja v Elektru Ljubljana, od koder bi zaradi zamenjave vlade prej ali slej moral oditi. S tem pa bi pokvaril načrte državi v Petrolu.
Odpira se tudi vprašanje, ali se bo država že na prihodnji redni skupščini odločila za predčasni odpoklic vseh nadzornikov. Za to bi potrebovala glasove 75 odstotkov kapitala, prisotnega na skupščini, o čemer bi se morala dogovoriti vsaj z dvema od treh preostalih največjih lastnikov.
Preberite še:
Razkrivamo: varuh konkurence v preiskavo naftnih velikanov
Petrol je zelo darežljiv do delničarjev
Za Darija Južno je Petrol ključna naložba. Še posebej zaradi tega, ker Telekom Slovenije, v katerem ima slaba dva odstotka delnic in je ob državi prav tako eden največjih zasebnih delničarjev, ne dosega pričakovanih rezultatov. Trenutni tečaj Telekomove delnice dosega le tretjino tiste iz leta 2015.
Petrol sicer iz leta v leto izplačuje višje dividende. Še leta 2012 so delničarjem namenili 10 evrov na delnico oziroma slabih 21 milijonov evrov bruto. Letos pa so dobili že 30 evrov oziroma več kot 62 milijonov evrov bruto. Samo družbe, ki jih obvladuje Južna, so torej dobile slabo desetino tega, kar šest milijonov evrov. Četudi Južna v zadnjih letih večkrat ni izključil možnosti, da bi delnice prodal, se v lastništvu Petrola ves čas krepi.
Že pred meseci je Južna poudaril, da sam nima nobenega vpliva na tekoče odločitve uprave Petrola in njeno predsednico. Konec septembra je odločno zanikal tudi, da bi sam zahteval zamenjavo nekdanje direktorice Geoplina Vanje Lombar, ki se je morala posloviti tik pred zaključkom dogovorov o dobavi zemeljskega plina iz Alžirije v Slovenijo.
Takrat so se iz virov blizu Petrola razširile informacije, da naj bi vodstvo Geoplina lastnike zavajalo z rezultati poslovanja, ki se nikoli niso potrdile. Prav tako je bilo mogoče slišati, da Petrol ni finančno zmožen sodelovati pri zagotavljanju jamstev za alžirski plin, ki jih je dala država. Toda konec novembra, ko so cene plina po Evropi strmo padle, je postalo jasno, da državi ne bo treba vplačati dodatnega denarja v Geoplin. Delničarji Petrola se bodo sicer v torek seznanili tudi z letošnjim poslovanjem Geoplina.
