Odkar je Danijel Bešič Loredan pred letom dni postal minister za zdravje, se pojavljajo ugibanja, kako tesna je njegova navezava na Marka Bitenca, lastnika Kirurgije Bitenc, ki velja za najvplivnejšega zasebnega zdravnika pri nas.
Že pred odhodom v politiko je bil Bešič Loredan zaposlen v Kirurgiji Bitenc. Ko je postal minister, tam dela od dve do štiri ure na teden zato, da kot priznani kirurg ohranja zdravniško licenco. Še štiri ure dela opravi v kliniki Zdravstveni zavod Zdravje, ki je prav tako v Bitenčevi lasti. V zadnjih mesecih njuni stiki niso omejeni le na ordinacijo. Bitenca je bilo mogoče videti tudi na posvetih o zdravstveni reformi, kjer sproščeno kramlja ob ministru.
Toda zdaj je dokončno jasno, da ima Bitenc pomemben vpliv tudi na politiko ministrstva. To je namreč razkril predlog zdravniške zbornice, ki želi za zdravnike uvesti dodatni način izvajanja njihove službe. Omogoča jim, da lahko postanejo svobodni zdravniki, torej zasebniki brez svojih prostorov, opreme in zaposlenih zdravstvenih delavcev, kot taki pa bi lahko svoje delo opravljali v javni zdravstveni službi. Tej ideji, ki jo podpira Bešič Loredan, je že vrsto let najbolj naklonjen prav Bitenc. Nasprotuje ji predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj.
Preberite še:
To je razlog, zakaj Bitenc potrebuje Bešič-Loredana
Ko gre Bitenc z ministrstvom na Nizozemsko
Predlog je dolgoletna želja Marka Bitenca. Za uvedbo instituta svobodnega zdravnika se je namreč zavzemal že pred 20 leti, ko je še vodil zdravniško zbornico. Takrat je napovedoval, da svobodni zdravnik ne bo klasičen zasebni zdravnik, kakršnega poznamo zdaj, ampak nekakšen leteči podjetnik, ki bo lahko po potrebi in brez omejitev delal tako v javni zdravstveni mreži kot pri zasebnikih.
Ideja je za dlje časa zamrla, a je znova prišla na mizo, ko je vodenje ministrstva za zdravje prevzel Bešič Loredan:
1. Lani novembra so tako predstavniki ministrstva in zdravniške zbornice skupaj obiskali Nizozemsko, kjer 30 odstotkov zdravnikov dela s statusom "svobodnjaka". Po poročanju Dnevnika je šel tja tudi Bitenc, v imenu ministrstva pa državna sekretarka Azra Herceg.
2. Kmalu zatem je Bešič Loredan zdravniške organizacije pozval, naj rešitve za težave, ki jih zaznavajo, zapišejo v zakonski predlog. To so tudi storile. Ko je predlog v začetku aprila prišel v javnost, je tudi med nekaterimi zdravniki povzročil nemalo razburjenja. Izkazalo se je, da je zbornica vanj vključila tudi idejo o uvedbi svobodnih zdravnikov.
3. V začetku junija je zbornica pripravila nov seznam 11 ukrepov za izboljšanje zdravstvenega sistema. Spet se je med njimi, na visokem drugem mestu, našla ideja o "zdravniku kot neodvisnem ponudniku zdravstvenih storitev".
Preberite še:
Javne bolnice pod načrti, ker so zdravniki raje pri zasebnikih
Brecelj: Svobodni zdravniki vodijo v razpad zdravstva
Bitenc je danes član izvršnega odbora zbornice, torej uradne predlagateljice uvedbe svobodnih zdravnikov, ki ji je zelo naklonjen minister Bešič Loredan. V zdravniški zbornici, ki jo vodi Bojana Beović, so jo utemeljili z razlago, da bo ta status "zdravnikom z licenco omogočil opravljanje dodatnega dela, o čemer se bodo z izvajalci zdravstvene dejavnosti prosto dogovarjali".
"Vzpostavlja se dodaten način izvajanja zdravniške službe, za katerega se lahko odločijo poleg svoje zaposlitve ali pa je glavni način izvajanja zdravniške službe, ki lahko omogoča večjo fleksibilnost pri izvajanju zdravniške službe. Trenutno pomanjkanje zdravnikov je možno vsaj delno rešiti z delom tistih zdravnikov, ki so pripravljeni in zmožni delati več," so poudarili na zbornici.
Toda drugačnega mnenja je Erik Brecelj. "Problem bi bila organizacija zdravniških timov, brez katerih ni mogoče delati. Kdo bi v bolnišnicah prenašal znanje na mlajše? Če bi vsi družinski zdravniki jutri postali svobodni zdravniki, bi se lahko sesul celoten sistem. Kdo bi jih nadziral? Ideja morda deluje v urejenih sistemih v Skandinaviji, pri nas pa bi v tem kaosu lahko vodila v dokončen razpad zdravstva," meni predsednik strateškega sveta za zdravstvo, ki želi, da bi zdravniki čim večji obseg dela opravljali v javni zdravstveni mreži.
Preberite še:
Bešič Loredan ima problem. Ime mu je Marko Bitenc. #kolumna
Si želijo le legalizacije sedanjega stanja?
Predlog zdravniške zbornice pa je treba brati tudi med vrsticami. Poleg visokoletečih besed o večji učinkovitosti in kakovosti zdravstvenih storitev se je v njem znašla tudi določba, po kateri bi bil dodatni zaslužek svobodnih zdravnikov obravnavan kot dohodek iz opravljanja dejavnosti in ne kot dohodek iz zaposlitve. Zaradi te spremembe bi ob enakem obsegu (dodatnega) dela plačali bistveno manj davka in dajatev ter posledično zaslužili več.
To bi posameznim zdravnikom, ki že sedaj izkoriščajo luknje v sistemu in mesečno s popoldanskim delom zaslužijo najmanj enkrat toliko kot z redno zaposlitvijo, to početje še olajšalo.
Poročali smo o radiologih, ki so čez dan v bolnišnicah izpolnili normo, nato pa prek podjemnih pogodb brez težav opravili nekajkrat toliko magnetnih resonanc in ultrazvokov. Izbranci so na ta način poleg redne plače zaslužili dodatnih več deset tisoč evrov, rekorderji pa več kot 100.000 evrov neto. V Splošni bolnišnici Celje so jih celo zalotili, da so to počeli med rednim delovnim časom. Do podobnih ekscesov prihaja tudi na nekaterih drugih področjih zdravstva, kjer so izjemno dolge čakalne vrste.
Preberite še:
Tako so si radiologi kar med službo zaračunavali dodatne ure
Bolnice zdravnikov že zdaj ne nadzirajo
Vsaj uradno imajo zdravniki, ki so redno zaposleni v javnih bolnišnicah, prepreke, ki jih morajo premagati, preden lahko začnejo delati za druge delodajalce. Tako morajo dokazati, da so v celoti izvršili svoje delovne obveznosti: imeli dovolj veliko število nadurnega dela, dežurstev in pripravljenosti. Soglasje za delo pa mora na koncu odobriti še predstojnik.
Kot kaže, po novem vsega tega ne bi bilo več. Trenutno ni omejitev glede števila izdanih soglasij oziroma število delodajalcev, za katere lahko popoldan delajo zdravniki. So pa omejitve glede števila ur, maksimalno osem ur tedensko. Toda številni primeri iz prakse kažejo na to, da se zdravniki teh omejitev niso držali, saj jih bolnišnica ni nadzirala.
V Nemčiji sicer lahko bolnišnice najemajo svobodne zdravnike le izjemoma in za kratek čas. Poleg tega jih ne smejo pravno obravnavati kot samozaposlene v dejavnosti, ki na trgu prodajajo svoje storitve in izdajajo račune, ampak jim morajo plačevati socialne prispevke enako kot stalno zaposlenim. Zagotoviti jim morajo tudi dopust in jim omejiti delovnik na 40 ur na teden.
