Kako so bankirji napadli Banko Slovenije

Pred vrati je gospodarska kriza, po napovedih ekonomistov hujša od tiste iz leta 2008. V bankah opozarjajo, da bo najbolj udarila po gospodinjstvih. Ne le zaradi množičnega odpuščanja, ampak tudi zato, ker bodo imele fizične osebe, ki se bodo znašle v socialni stiski, dobesedno zaprta vrata v banke. 

Banka Slovenije je namreč konec lanskega leta uvedla stroge omejitve, s katerimi je želela v času visoke gospodarske rasti preprečiti nenadzorovano odobravanje za banke donosnih potrošniških posojil. A ravno zaradi tega ukrepa imajo zdaj banke zvezane roke pri kreditiranju gospodinjstev, kar bo po njihovih besedah dodatno zavrlo zasebno potrošnjo in še poglobilo krizo.

Pismo vodilnih bančnic in bančnikov za Banko Slovenije

Zato so v začetku meseca guvernerju Boštjanu Vasletu in drugim članom Sveta Banke Slovenije posredovale pismo, pod katerega se je podpisalo 16 predsednikov uprav in drugih vodilnih bančnic in bančnikov. V njem centralno banko pozivajo k (začasnemu) umiku omejitev kreditiranja fizičnih oseb in jim s tem omogočijo ponovno kreditiranje prebivalstva. Svarijo tudi pred odpuščanjem zaposlenih v bankah, saj opažajo zniževanje prihodkov. NLB kot največja na trgu že pripravlja program presežnih delavcev.

Naleteli so na gluha ušesa, saj so v Banki Sloveniji njihov poziv že zavrnili. Vztrajajo pri omejitvah, ki so jih uvedli ne le za zaščito bančnega sistema pred izgubami, ampak tudi za preprečitev prevelikega zadolževanja fizičnih oseb.

Banka Slovenije: ščitimo kreditojemalce

"Pričakujemo, da bodo zasebno potrošnjo tudi po krizi poganjali predvsem participacija prebivalcev na trgu dela oziroma njihovi dohodki, kot tudi ostali prejemki, kot so pokojnine, socialni transferji …" so za necenzurirano.si pojasnili v Banki Slovenije. "Del potrošnje bo tako kot v preteklosti povezan z zadolževanjem prebivalstva, ki pa bo tudi po krizi moralo ostati v vzdržnih okvirih," so dodali.

"Nujnost ohranjanja primerne ravni zadolženosti prebivalstva se je pokazala tudi ob izbruhu sedanje krize. Zaradi nje številni kreditojemalci ne bodo mogli pravočasno poravnati zapadlih obveznosti, zato je bil sprejet zakon, ki omogoča odlog njihovih obveznosti. Dejstvo pa je, da bodo imeli večje težave z odplačili prav tisti kreditojemalci, ki so v preteklosti najemali posojila, ki so prekomerno obremenjevala njihove prihodke. In prav ta del posojil smo na Banki Slovenije novembra lani omejili z zavezujočim makrobonitetnim instrumentom," so še obrazložili svoje stališče.

Bančni regulator je naredil le eno izjemo. Konec prejšnjega tedna je sprejel ukrep, na podlagi katerega lahko banke pri izračunu kreditne ocene komitentov izločijo krizne mesece, v katerih je bila razglašena epidemija in so ti ostali brez dela prihodkov.

Banke sedijo na gori depozitev

Opozorila in pozivi komercialnih bank k odpravi omejitev so pričakovani. Konec marca so imela gospodinjstva v bankah naloženih že rekordnih 20,6 milijarde evrov depozitov. To pomeni, da na eni strani razpolagajo z rekordno višino denarja varčevalcev, ki pa jih na drugi strani zaradi številnih omejitev ne morejo oplemenititi z dajanjem posojil. To posledično znižuje poslovni rezultat bank.

Poleg tega so gospodinjstva zanje že tradicionalno najbolj varna oziroma najmanj tvegana naložba. Medtem ko so morale finančnim holdingom, gradbincem in drugim rizičnim podjetjem zaradi finančne in gospodarske krize odpisati na stotine milijonov evrov posojil, je bil delež slabih terjatev pri gospodinjstvih razmeroma nizek. V letu 2014, ko je bila brezposelnost na najvišji ravni, je bilo le nekaj več kot pet odstotkov posojil takšnih, ko so komitenti zamujali s plačilom za več kot 90 dni.

Rezultate bank ne poslabšuje le velika konkurenca na slovenskem trgu, zaradi katerih smo bili priča številnim prevzemom in združevanju, ampak tudi rekordno nizke obrestne mere. V zadnjih letih se je povprečna variabilna obrestna mera za dolgoročna stanovanjska posojila ustalila na vsega 1,8 odstotka, kar je nekoliko nad evropskim povprečjem. Znižujejo se tudi fiksne obrestne mere za iste vrste posojil, ki v zadnjih mesecih v povprečju znašajo okoli 2,6 odstotka.

Banke so šle predaleč

Da bi zadržale obstoječo raven prihodkov od obresti in provizij, so morale banke pospešeno iskati nove komitente in odobravati nova posojila. Če so se do leta 2008 zanašale na podjetja, so danes osredotočena na fizične osebe. Konec marca letos so imele odobrenih rekordnih več kot deset milijard evrov posojil gospodinjstvom.

Toda pri tem so šla po mnenju Banke Slovenije predaleč, predvsem pri odobravanju potrošniških posojil. Medletne rasti so namreč kljub opozorilom regulatorja presegale deset odstotkov, naraščal pa je tudi njihov povprečni znesek. Preden je uvedla stroge makrobonitetne omejitve, je obseg tovrstnih posojil dosegel 2,9 milijarde evrov, s čimer je bil za le nekaj deset milijonov evrov nižji od ravni pred kriznim letom 2008.

Banke so bile radodarne tako pri obrestnih merah kot pri ročnosti. Medtem ko v državah območja evra variabilne obrestne mere pri potrošniških posojilih v povprečju znašajo okrog 5,5 odstotka, so v Sloveniji že dalj časa za eno odstotno točko nižje. Najdaljše ročnosti potrošniških posojil pa presegajo celo 12 let in so bila pri tistih, ki niso mogli dobiti stanovanjskega posojila, obvod za pridobitev večje vsote denarja.