Anton Rop, nekdanji predsednik vlade, ki je konec lanskega leta neuspešno kandidiral za guvernerja Banke Slovenije, je v svoji tožbi proti državi uspel priti do odškodnine, precej višji od ustaljene sodne prakse.
To je razvidno iz sodbe višjega sodišča v Ljubljani, ki je januarja letos Ropu pravnomočno prisodilo 98 tisoč evrov odškodnine. Pridobili smo jo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, danes pa jo objavljamo v celoti.
Do tega denarja je Rop upravičen, ker mu je Banka Slovenije leta 2015 prepovedala opravljati funkcijo člana nadzornega sveta SID banke. Takrat je bil Rop pravnomočno obsojen zaradi izdaje tajnih podatkov. Nekdanjemu novinarju TV Slovenija Vladimirju Vodušku je namreč razkril, da naj bi se prvak SDS Janez Janša in tedanji hrvaški premier Ivo Sanader pred volitvami leta 2004 dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu.
Rop je bil na poznejšem ponovljenem sojenju oproščen. Nato je vložil tožbo proti Banki Slovenije in državi, ki jo je praktično v celoti dobil. Toda sodba razkriva, da sta mu tako okrožno kot višje sodišče določila odškodnino, ki je zelo visoka v primerjavi z nekaterimi drugimi, precej bolj odmevnimi primeri. Na to dejstvo je sodišče neuspešno opozarjalo tudi državno odvetništvo.
Kako je Ropu to uspelo? In kako je sodišče utemeljilo, da je Rop upravičen do tega denarja?
Preberite še:
Brez guvernerja smo že dva meseca, Nataša Pirc Musar pa izhod v sili išče pri NSi
Kdo je odločal in zavrnil pritožbo države
Kot je razvidno iz sodbe, je Rop, ki ga je v zadevi zastopala odvetniška pisarna Mira Senice, od države zahteval plačilo dobrih 106 tisoč evrov odškodnine. Novembra 2023 je sodišče prve stopnje odločilo, da mora država Ropu plačati:
- 30 tisoč evrov odškodnine za nepremoženjsko škodo, do katere je upravičen zaradi izgube ugleda, politične integritete in več kariernih priložnosti.
- 68 tisoč evrov odškodnine za premoženjsko škodo. Ta se nanaša na sejnine za obdobje, ki jih ni prejemal, saj je bil neupravičeno razrešen iz nadzornega sveta SID banke.
Dobro leto dni pozneje je višje sodišče v celoti pritrdilo sodbi okrožnega sodišča. Pod sodbo je podpisana predsednica senata Majda Irt. Sodnica poročevalka je bila Katarina Marolt Kuret, sicer višja sodnica v več tožbah posojilojemalcev v švicarskih frankih, ki je imela tudi sama najet kredit v tej valuti, lani pa je kot fizična oseba vložila tožbo proti banki. Ropu je tako višje sodišče prisodilo 98.600 evrov odškodnine in mu priznalo še zamudne obresti, ki tečejo od decembra 2020.
SODBA VIŠJEGA SODIŠČA (KLIK)
Toda v državnem odvetništvu so v pritožbi na višje sodišče opozarjalo predvsem na višino nepremoženjske škode, ki jo je sodišče prve stopnje prisodilo Ropu. Ta je po njihovem "odmerjena previsoko in mimo ustaljene sodne prakse".
Preberite še:
Kaj imajo skupnega afera Orion, Anton Rop in Janez Zemljarič
Rop se je skliceval na "strah" in "zmanjšanje življenjskih aktivnosti"
Zakaj je Rop upravičen do tolikšne odškodnine? Sodišče je navedlo kar deset razlogov:
- izredna medijska odmevnost,
- uživanje ugleda pred obsodbo in poslabšanje odnosa okolja po obsodbi,
- predhodna nekaznovanost,
- trajanje kazenskega postopka,
- obdobje neupravičene obsodbe (480 dni),
- zdravstvene posledice,
- izguba več kariernih priložnosti,
- izguba politične integritete in ugleda,
- prenehanje funkcije v Evropski investicijski banki (EIB) in SID banki ter
- teža in narava kaznivega dejanja (izdaja tajnih podatkov).
Pri tem se na višjem sodišču niso zmenili za očitke državnega odvetništva, da kazenski postopek proti Ropu ni bil "izredno medijsko odmeven", da "je bilo člankov relativno malo" in "niso bili izrazito negativni".
Zmotilo jih je tudi, da je sodišče nekritično upoštevalo Ropovo izpoved, češ da se je "po neupravičeni obsodbi odnos okolice do njega bistveno poslabšal". V zahtevi za odškodnino je Rop izpostavljal tudi "obstoj strahu" in "zmanjšanje življenjskih aktivnosti". Medtem je v medijih večkrat izjavil, da strahu ne čuti. Prav tako je navkljub obsodbi nadaljeval s študijem in se ponovno potegoval za ugledne funkcije.
Preberite še:
Kangler o Podobniku: Zj**al jih bom, boš videl #video
Državno odvetništvo: Ropu pripada le tri tisoč evrov
Na državnem odvetništvu so izpostavili tudi, da je Rop zahteval 30 tisoč evrov zaradi neupravičene obsodbe in desetletje trajajočega kazenskega postopka. To pomeni, da bi mu za vsako leto pripadalo tri tisoč evrov.
Toda po njihovem bi moralo takšno razlago zavrniti kot neutemeljeno. Ropu bi tako lahko prisodili zgolj tri tisoč evrov za obdobje neupravičene obsodbe, torej od oktobra 2014 do februarja 2016, ko je bila zadeva razveljavljena.
Da Rop ni upravičen do odškodnine zaradi sojenja, ki je bilo zakonito, se je strinjalo celo višje sodišče. A je hkrati poudarilo, da mu tolikšna odškodnina v resnici pripada zaradi prestanih "duševnih bolečin".
Preberite še:
Skrivnostni Luksemburžani ubranili Antona Ropa
Sodišče: Kangler je bil "ugledni politik"
Pri tem se je oprlo na dva podobna primera, ki sta mu služili kot opora. Šlo je za sojenji proti nekdanjemu mariborskemu županu Francu Kanglerju in bivšemu ekonomu mariborske nadškofije Mirku Krašovcu. Oba sta bila najprej spoznana za kriva, vendar sta sodbi uspešno izpodbila na višjih inštancah.
Kangler je zaradi izgube položaja državnega svetnika od države zahteval 660 tisoč evrov odškodnine, dobil pa 15 tisoč evrov oziroma 12 plač. Nanj so med županovanjem leteli številni očitki o zlorabah in korupciji, nazadnje pa je zaradi postavitve radarjev prišlo do množičnih protestov v Mariboru, ki so konec leta 2012 privedli do njegovega odstopa. Kljub temu je višje sodišče v Ljubljani opozorilo, da je bil Kangler tako kot Rop "ugleden politik".
"Pri odmeri odškodnine (Kanglerju, op. a.) pa sploh niso upoštevali duševnih bolečin zaradi izgube svetniške funkcije, izgube ugleda ter prizadetosti časti in dobrega imena," je opozorilo višje sodišče.
Rop dobil isti znesek kot Krašovec, ki je moral v zapor
Krašovec je terjal 700 tisoč evrov, dobil pa 30 tisoč evrov oziroma 22 plač. Rop jih je dobil le pet manj, torej 17.
Toda končni znesek nepremoženjske škode je pri Ropu na koncu enak kot pri Kraševcu, torej 30 tisoč evrov. In to ne glede na dejstvo, da je Krašovec zaradi neupravičene obsodbe več kot mesec dni preživel v zaporu.
Večina Ropove odškodnine se sicer nanaša na izgubljene sejnine, ki bi jih kot član nadzornega sveta SID banke prejel v zadnjih treh letih mandata.
Toda na državnem odvetništvu so izpostavili, da "v normalnih okoliščinah le 14,58 odstotka nadzornikov uspešno zaključi svoje mandate". To pomeni, da bi tudi Ropa zelo verjetno predčasno zamenjali s položaja, kar se posebej pogosto dogaja v družbah v večinski lasti države, kot je SID Banka. Toda tudi s tem argumentom sodišča niso prepričali.
