Prihajajo odločilni dnevi za pogovore o novi vladni koaliciji, ki bi jo vodil Marjan Šarec.
Jutri bi se morali sestati predsedniki vseh šestih strank, ki sodelujejo v pogovorih: ob Šarcu še Dejan Židan (SD), Miro Cerar (SMC), Alenka Bratušek (SAB), Karl Erjavec (DeSUS) in Matej Tonin (NSi).
Na sestanku naj bi se po načrtu dokončno dogovorili o nekaterih ključnih vsebinskih vprašanjih, ki so jih v zadnjih dneh usklajevale ekipe pogajalcev (zdravstvo, davki, šolstvo ...). Začeli naj bi tudi pogovore o delitvi ministrskih mest.
Jutri le peterica brez Bratuškove?
Toda prav zaradi položajev v novi vladi se znova zapleta. Kot smo neuradno izvedeli, naj na jutrišnjem vrhu ne bi bilo Alenke Bratušek. Namesto nje naj bi se srečanja udeležil generalni sekretar njene stranke Jernej Pavlič, česar drugi koalicijski partnerji niso sprejeli z odobravanjem. Pavlič namreč za nekatere odločitve nima pooblastil.
Čeprav naj bi bil uradni razlog za izostanek Bratuškove, da je na dopustu, smo neuradno izvedeli, da je v pogajanjih postavila nekatere nove zahteve, ki jih preostali partnerji na čelu s Šarcem ne želijo sprejeti.
Nekdanja premierka si namreč v novi vladi želi položaj podpredsednice, pristojne za področji financ in gospodarstva. Gre za funkcijo, s katero bi imela v šeststrankarski vladi vlogo številka dve, ki bi bdela nad delom ministrov za finance in gospodarstvo. Bratuškova na naša vprašanja, ali se bo udeležila jutrišnjega sestanka, ni odgovorila.
Kaj si želi Alenka Bratušek?
V drugih strankah se zato sprašujejo, kaj je v ozadju zahteve Bratuškove, ki vodi (ob DeSUS) drugo najmanjšo stranko nove koalicije.
V kuloarjih so tako zaokrožile informacije, da je Bratuškova pripravljena iti na nove predčasne volitve, saj naj bi bila prepričana, da bo na njih dosegla še boljši rezultat. Ob tem gre spomniti, da so nekateri politični analitiki takoj po volitvah zagovarjali idejo o vladi istih strank, ki bi jo vodila Bratuškova.
Sama se sicer v državni zbor na zadnjih volitvah ni uvrstila, kar je sprožilo ugibanja o tem, kje naj bi nadaljevala svojo kariero.
Prihodnje leto se izteka mandat evropski komisarki Violeti Bulc. Gre za funkcijo, ki je mikavna v koalicijskih pogajanjih in prav zaradi tega je lahko kamen spotike med partnerji. Glede na zadnje želje Alenke Bratušek se je položaju, za katerega se je potegovala leta 2014, zdaj očitno odrekla.
Ali bo SMC na mizo dala zahtevo, da Violeta Bulc ponovno kandidira za komisarsko mesto prihodnje leto, bo bo verjetno jasno že jutri. Tej želji se bo težko odrekla, saj je Bulčeva še vedno ena od najpomembnejših članic SMC.
Kaj bo dobila NSi
Izza zaprtih vrat pogajalskih skupin so v zadnjih dneh prišle prve informacije o možni delitvi ministrskih mest.
V Listi Marjana Šarca (LMŠ) naj bi tako dobili položaja ministra za finance, ki ga bo verjetno vodil nekdanji direktor Leka Vojmir Urlep, in ministra za notranje zadeve.
Zdravstveni resor, ki so se ga zaradi težavnosti in nakopičenih težav doslej otepale vse stranke, naj bi pripadel NSi, ki bi lahko za ministra izbrala njihovega pogajalca za zdravstvo Matjaža Trontlja, izvršnega direktorja v Vzajemni.
NSi naj bi po pogajanjih dobila še ministrstvo za obrambo (najresnejši kandidat za njegovo vodenje je podpredsednik stranke Valentin Hajdinjak) in verjetno obdržala Mateja Toninu na položaju predsednika državnega zbora.
Kamen spotike: gospodarstvo in infrastruktura
Čeprav si tega položaja še vedno želi tudi Miro Cerar, naj bi po koalicijski delitvi pripadel SD kot drugi najmočnejši stranki v vladi. Ta se je tej funkciji pripravljena odreči v korist NSi, ne pa Cerarja.
Hkrati si tako v SD kot SMC želijo vodenja ministrstev za gospodarstvo in infrastrukturo, ki bo bdelo tudi nad projektom drugi tir Divača-Koper. Medtem ko so v SMC prepričani, da dobri rezultati na tem področju govorijo v prid temu, da bi oba resorja še naprej vodili ljudje iz te stranke (Zdravko Počivalšek, ki si ne želi ostati v državnem zboru, in Peter Gašperšič oziroma Jure Leben), si številni v SD ne želijo več, da bi predsednik stranke Židan vodil ministrstvo za kmetijstvo.
Stranka bi se po njihovi oceni morala dokazati na gospodarskem področju, ki je ena od njenih prioritet.
Kaj si želi Erjavec
Karl Erjavec naj bi si še vedno želel položaja ministra za zunanje zadeve, a se je Šarec temu po naših informacijah postavil po robu, pritrdilo pa naj bi mu več partnerjev, nezadovoljnih z dosedanjih Erjavčevim delom, zlasti na področju arbitraže.
Njen prvak Janez Janša je za zdaj na mrtvi točki. Vsem strankam je poslal vabila na pogajanja, a so udeležbo napovedali le v NSi in SNS, kar še zdaleč ne zadošča za večino v državnem zboru. V ponedeljek in torek bo Janša po lastnih besedah spet preveril, ali obstaja načelna pripravljenost za usklajevanje programov za koalicijo. V vabilu je SDS sama ugotovila, da za sestavo koalicije potrebuje najmanj dva koalicijska partnerja.
Predsedniku vlade mora Janša svojo odločitev, ali bo sprejel mandatarsko kandidaturo, sporočiti do četrtka do 14. ure. Tudi Šarec mandatarstva ne namerava sprejeti, dokler ne bodo končani vsebinski in kadrovski pogovori.
Članek prvotno objavljen na strani siol.net
