Državna jamstvena shema, ki sta jo predsednik vlade Janez Janša in minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek spomladi napovedovala kot ključni ukrep za reševanje likvidnosti slovenskih podjetij v času epidemije covid-19, se je izkazala za polomijo.
V šestih mesecih od sprejetja zakona, ki naj bi podjetjem omogočil enostavno najetje ugodnih posojil z državnim kritjem, so namreč komercialne banke odobrile za manj kot 50 milijonov evrov tovrstnih posojil. Vsega skupaj je izkoriščenih manj kot 2,5 odstotka od sredstev, ki so na voljo. Za primerjavo, samo v mesecu septembru, v času velike negotovosti v gospodarstvu, se je skupni obseg posojil podjetjem v Sloveniji povečal za 34 milijonov evrov, na malo manj kot devet milijard evrov.
Preberite še:
Državnega denarja za podjetja ni, za projekt Poljakov je
"V želji, da ne bi prišlo do izkoriščanja, je zakonodajalec pripravil shemo, po kateri praktično nihče ne more ali noče do kredita z državnim poroštvom," je pojasnil podjetnik, ki je želel ostati neimenovan. Po ocenah sogovornikov iz bančnih krogov so se podjetja s komercialnimi bankami mimo države dogovorjala za najem likvidnostnih posojil. Seveda tista, ki prej niso imela večjih težav pri poslovanju.
V Nemčiji, s katero se radi primerjamo, so medtem že do septembra odobrili okoli 86.000 posojil s poroštvom države v skupni vrednosti 45,4 milijard evrov. S tem so izkoristili skoraj tretjino jamstvene sheme, vredne 150 milijard evrov.
Kaj je šlo narobe
Še aprila, v času prvega vala, ko so se trgovine že počasi odpirale, v vladnih sobanah pa so snovali proti koronske ukrepe za pomoč gospodarstvu, so bile napovedi bolj svetle.
"Če je prvi paket namenjen preživetju, je drugi ponovnemu zagonu, za kar morajo imeti podjetja dovolj likvidnostnih sredstev," je dejal Zdravko Počivalšek in napovedal rešitev: dve milijardi evrov težko jamstveno shemo. "Kratkoročno je to dovolj, da podjetja in posamezniki, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnostjo, ne bodo posegali po ukrepih, kot so zapiranje proizvodnje, ki je še perspektivna, ali odpuščanje zaposlenih," ga je dopolnil njegov šef Janša.
Toda pričakovanja se niso uresničila. Za posojila z državnim jamstvom so se zanimala številna slovenska podjetja, a so si premislila. Za to je bilo več razlogov:
- vse prej kot enostavni postopki najetja kredita s poroštvom države. Zapleteni postopki glede predložitve dokazil in dokumentacije za izpolnjevanje pogojev so tudi po mnenju Združenja bank Slovenije (ZBS) glavni razlog, da komitenti v večji meri ne koristijo teh kreditov.
- visoke obrestne mere, ki so po neuradnih informacijah celo višje od tistih na trgu. Zato so tisti, ki so izpolnjevali pogoje, raje najeli komercialne kredite brez poroštva.
- zaskrbljenost tako podjetij kot komercialnih bank. Prve skrbi, kaj se bo zgodilo ob izteku posojila z državnim poroštvom in ali bodo morala v celoti vrniti izposojena sredstva. Še posebej, ker brez poroštva ne bi dobila posojil. Banke pa ne vedo, ali jim bo država ob bankrotih podjetij sploh pokrila izgube pri kreditnih obveznostih in pod kakšnimi pogoji. Že tako ali tako država pri malih in srednjih podjetjih jamči za 80 odstotkov posojila, pri večjih pa za 70 odstotkov.
Odgovornost za zamudo pri pripravi (ne)jasnih in (ne)dvoumnih pravil, po katerih se odobravajo državna poroštva, pozneje pa se bodo iskale podlage za njihovo unovčenje, nosita tako vlada kot SID banka, ki v imenu države izvaja jamstveno shemo.
Podjetniki so se morali znajti sami
Ker vlada kljub obljubam ni pripravila jamstvene sheme, na podlagi katere bi po enostavni poti prišla do ugodnih kreditov, so se morala podjetja opreti na druge interventne ukrepe, kot je odlog kredita oziroma moratorij na odplačevanje za obdobje do 12 mesecev.
Do sredine oktobra je bilo podjetjem in samostojnim podjetnikom odobrenih za okoli 440 milijonov evrov odlogov kreditnih obveznosti. Od tega je SID banka samo od svojih kreditojemalcev do konca oktobra prejela 84 vlog. Od tega je že odobrila 78 odlogov posojil v skupni vrednosti 60 milijonov evrov. Preostalo so odobrile komercialne banke.
Toda tudi pri odlogih je očitno večina podjetij obšla državo in se sama dogovorila s komercialnimi bankami. Po podatkih Banke Slovenije je obseg kreditov podjetjem, za katera je bil odobren odlog poravnavanja obveznosti, do začetka septembra dosegel že 1,9 milijarde evrov.
"Skupen obseg posojil, ki so bila podjetjem odložena ali odobrena za premostitev posledic pandemije, je julija predstavljal 19 odstotkov celotnega stanja posojil podjetjem pri bankah, a s precejšnjimi razlikami med posameznimi dejavnostmi. V gostinstvu je ta delež dosegel 63 odstotkov. Delež je velik tudi v javnih storitvah, skoraj 29 odstotkov, pri čemer je pri kulturnih, rekreacijskih in športnih dejavnostih presegel 35 odstotkov. Nadpovprečno veliki so deleži tudi v predelovalnih dejavnostih in poslovanju z nepremičninami," ugotavlja Banka Slovenije.
Tudi davčni dolžniki in slamnati lastniki
Čeprav gre pri jamstvenih shemah za ogromne vsote javnega denarja, na SID banki pod vodstvom Sibila Svilana ne razkrivajo, katera vsa podjetja so prišla do kreditov s poroštvom države. Teh podatkov naj sploh ne bi imeli.
"SID banka ne odobrava kreditov z državnim poroštvom," so pojasnili in dodali, da so pristojni zgolj za izvajanje nalog po zakonu. Poenostavljeno povedano, na SID banki naj bi za to, kateremu podjetju je država jamčila za plačilo večine posojila, izvedeli šele po tem, ko bi podjetje prenehalo odplačevati in bi prišlo do unovčenja poroštva.
Posredovali so nam zgolj seznam 28 podjetij, ki so njihovi kreditojemalci in so jim odobrili odlog posojila, pri tem pa koristili državno poroštvo. Podatek o ostalih podjetjih pa ni javen, saj da gre za zaupen podatek po zakonu o bančništvu.
Med tistimi, ki so dobili državno pomoč, so redka znana podjetja, na primer idrijska Hidria, dobavitelj avtomobilske industrije TPV iz Novega mesta, državno turistično podjetje Hit Alpinea in prekmurski gojitelj orhidej Ocean Orchids.
Na seznamu najdemo tudi inženirsko podjetje Dema Plus iz Ljubljane. Kot direktor ga obvladuje Denis Pere, ki je tesno vpet v poslovno omrežje družine Janković, od lani pa ima tudi velike težave s Finančno upravo (Furs). Lastništvo podjetja Dema Plus je sicer pisano na njegovo sorodnico. Med prejemniki državne pomoči je tudi družba Dulcis Gourmet, ki upravlja več restavracij in gostinskih obratov v ljubljanskem BTC. Tudi njena prejšnja lastnika Patrik Ceglar in Rasto Primožič sta zašla v finančne težave in ostala brez premoženja. Vendar očitno le uradno. Danes je družba Dulcis Gourmet v lasti državljana Kambodže.
Preberite še:
Vladni fiasko: obljubljali posojila, podjetja ostala na suhem
