"Najboljši manipulatorji so ljudje, ki znajo svoje nakane zaviti v prijaznost in empatijo." (neznan)
Pred sedmimi meseci se je začela stavka, ki bo končala vse stavke. Sindikat Fides je šel na barikade, zdravniki so peli pesmi iz časov Francoske revolucije in obljubljen je bil boj do zadnjega pacienta. Dovolj jim je bilo, kot že tolikokrat doslej. Dovolj izkoriščanja, dovolj premajhnega plačila za preveč dela, dovolj nespoštovanja pacientov, dovolj demokracije, dovolj pravne države in verjetno še česa.
Najglasnejšim se je pogledalo pod prste in kar se je tam našlo, je podžgalo tudi drugo stran. Po dobrega pol leta se je izkazalo, da stavko podpira predvsem majhna klika, ki se je zasidrala v vodstvo sindikata, in določen delež mladih zdravnikov, ki še ne vedo dobro, za koga kdo dela. Večina zdravnikov, verjetno celo odločna večina se zaveda, da zdravniške plače niso najbolj pereča težava zdravstva in lahko počakajo na dogovor, enako kot vsi ostali.
Preberite še:
Fides je grozil, da bodo šli zdravniki v tujino. To so bile prazne besede.
Stavka je razkrila, kaj je narobe v zdravstvu
Stavka sicer ni bila nekoristna. Najprej je pokazala, nato pa nam vtetovirala v notranjo stran vek, kaj je dejansko najbolj pereč problem v zdravstvu: neenakomerno delo. Izkazalo se je denimo, da ima nek izredno glasen anesteziolog, ki v povprečnem tednu dela 8 dni po 30 ur na dan, pogosto pa še veliko več (vsaj sodeč po plači in po tem, kar je povedal o svojih prihodkih), v dveh mesecih polne delovne obremenitve opravi dve operaciji.
Sočasno nek drug zdravnik, ki dobi zgolj osnovno plačo, brez nadur, dodatkov za pripravljenost, pogodbenih bonusov in še česa, opravi storitve, ki bi jih po normativu morala opravljati vsaj dva zdravnika. Popoldanske prakse nima, saj bi si po takem garanju s kakšnim dodatnim delom izkopal prerani grob, zato raje uživa življenje. Intervjujev ne daje. Njegova plača sicer ni slaba, vendar dobi krepko manj kot polovico tega, kar dobi njegov dosti glasnejši kolega, ki da je plačan manj kot snažilka.
Takih neenakomernosti je v našem zdravstvenem sistemu ogromno. Na eni strani imamo zgarane težake, ki držijo sistem pokonci in zagotavljajo, da se nam zdravstveni sistem ne sesede kot celota. Ti so večinoma tiho in se ne pritožujejo. Na drugi strani imamo posameznike, ki svoj zveličan poklic vidijo predvsem kot vrata v hiter in lahek zaslužek. Delajo, kolikor malo se le da, ravno toliko, da lahko upravičijo plačo, ki ji sami rečejo drobiž, medtem ko se marsikomu že zdi bajna. Sočasno služijo v privatni praksi vsote, ki se še njim zdijo bajne in zelo glasno pozivajo k ureditvi sistema, ker da oni dobivajo res premalo.
Preberite še:
Poraz sindikata Fides: zdravniki delajo toliko kot pred stavko
Uvedimo sistem, ki bo nagrajeval učinkovite in kaznoval pijavke
Uganete, na koga kažejo s prstom, da te trditve utemeljijo? Na garače, ki so tiho, jasno. Ta dvoličnost najglasnejših je zelo velik razlog, zakaj v Sloveniji na zdravnike gledamo z vedno manj občudovanja in vedno več prezira. Vsi si ga ne zaslužijo, toda vsako tako skupino javnost sodi po tistih, ki povzročajo največ hrupa. Dvoličneži so tisti, ki namenoma daljšajo čakalne dobe, in dolge čakalne dobe so tisto, kar navadni smrtniki občutimo. Da niso vsi isti, je bolj slaba tolažba kot kaj drugega.
To ni težava, ki jo lahko rešimo od zunaj. Zdravniki se bodo morali sami odločiti, da hočejo sistem, ki bo nagrajeval učinkovite in kaznoval pijavke. Dokler tega ne storijo, jih bomo sodili po tem, kar počne njihovo izvoljeno vodstvo. Če imamo na pragu smeti, jih moramo pomesti sami. Ne moremo se izgovarjati, da imamo na pragu res kup odpadkov, ampak zelo čisto kopalnico, hodnik, tri stopnice in eno od sob.
To težavo lahko rešijo le zdravniki sami, znotraj svoje organizacije, znotraj svojega ceha. Tega jim ne more urediti ne država, ne javnost, tudi čistilka za 20 evrov na uro žal ne. Sami se bodo morali usesti in dogovoriti, da bodo od zdaj najprej boljši, da bodo vredni bele halje in stetoskopa okoli vratu. Biti zdravnik je poslanstvo in način življenja, ne orodje, s katerim lahko bajno obogatimo. Prav je, da je tako delo tudi primerno nagrajeno, toda prav je tudi, da skupnost dobi to, kar plača in potrebuje.
Preberite še:
Koliko manj med stavko delajo šefi Fidesa
Fides ne deluje v korist vseh zdravnikov
Kar potrebujemo, je učinkovito zdravstvo. Pot do njega je zdravniška organizacija, ki se bo borila še za kaj drugega kot čim višje zaslužke najbolje plačanih in usluge svojim političnim botrom. Primeren čas za to bi bilo leto 1991, skrajni čas je bil pred dvajsetimi leti, tretji najboljši čas je danes. Za tak način dela ni nikoli prezgodaj, toda lahko je tudi prepozno. Zdravniki so na meji, ko jih bo javnost začela dojemati kot pijavke. Nekaterim poklicem se je to že zgodilo, tipičen primer so poslanci. Za to so vedno krivi tisti, ki jih vodijo.
Če bodo to dopustili, so si krivi sami. Takrat bo za javskanje in objokavanje žal prepozno.
O avtorju:
Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.
Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.
