Janez Janša je politik, ki je že več kot 30 let obseden z mediji. Znana je zgodba, ko je spomladi leta 1990 kot poslanec prve demokratično izvoljene skupščine napovedal labodji spev "ljubljanskih urednikov". Zakaj? Ker so poročali o nerodnostih s prvih sej. Že od takrat naprej so novinarji in mediji v njegovih očeh le vzvod v rokah drugih: nekoč udbomafije, sil kontinuitete in komunistične nomenklature, danes pa globoke države, Georga Sorosa ali koga tretjega.
To je v veliki meri zaznamovalo Janševo politično kariero. Od požara v Gorenju leta 2000, ko so iz kroga enega od ministrov državno pomoč za odpravo posledic pogojevali s prodajo Dela, do zavzetja te medijske hiše v času njegove prve vlade, zaradi česar je morala država prodati Mercator. Od njegovih SMS navodil urednikom do Grimsovega zakona o RTV. Od preusmeritve državnega oglaševalskega denarja v podjetje Božidarja Novaka do predvolilnih brezplačnikov, financiranih z denarjem državnih družb. Od dogovorov z Grki pri Planet TV do obiskov češkega lastnika Pop TV, ki jo je Janša označil za "največjo opozicijsko stranko". Od pritiskov na domače lastnike medijev do zmerjanja novinark s prostitutkami.
Ker si Janša v letih tranzicije večine medijev ni mogel trajno podrediti, si jih je ustvaril – po lastni podobi in z denarjem iz kroga Viktorja Orbana. Propagandni aparat največje slovenske politične stranke, ki zajema dva televizijska kanala, en tednik in skoraj 50 portalov z uniformno vsebino, je v zadnjih letih porušil vse standarde spodobnega. Slovenski javni prostor je nepovratno zastrupil z rasističnimi naslovnicami in besedili, lažnimi novicami in odkritim ščuvanjem proti ljudem in celotnim družbenim skupinam.
Toda Janša je ves čas vedel, da to ne bo dovolj. Ob tretjem prevzemu oblasti, spomladi 2020, se je zato lotil dveh najpomembnejših domačih medijskih stebrov: Slovenske tiskovne agencije (STA) in javnega servisa.
Preberite še:
O globoki državi tovariša Urbanije #kolumna
Operacija RTV traja že dve leti
Operacija STA, ki je trajala leto dni, mu ni uspela le zaradi odločnosti zaposlenih, nadzornikov in javnosti, ki je enega od simbolov slovenske osamosvojitve reševala z donacijami. Vzporedno je tekla operacija RTV, kjer je bil Janša uspešnejši. Ob spletu različnih okoliščin, tudi fig v žepih nekaterih, ki so danes v prvi vrsti boja za javni servis, mu je pred letom dni uspelo prebiti vse obrambne zidove do javne televizije.
To, kar se v zadnjih tednih in mesecih dogaja na RTV Slovenija, je tako le zadnja epizoda operacije, ki se je začela že v prvih tednih nekdanje vlade. Najprej z zmerjanjem njenih novinarjev, da pomagajo širiti virus. Nadaljevala se je z javnimi pozivi vladajočih k neplačevanju prispevka in neuspelim poizkusom, da bi javni servis z novim zakonom finančno izčrpali. Pa s pisanjem basni o medijih na uradnih straneh vlade, depeše o komunistični RTV, ki je romala v Bruselj, in "analiz" novinarskega dela, ki jih pripravljal Uroš Urbanija, sedanji direktor televizije.
Prevzemu programskega sveta, ki ga je vodil nekoč najljubši Janšev strojevodja, je sledilo "začasno" ukinjanje oddaj, ki se nikoli niso vrnile na ekran. Naslednja stopnja kuhanja žabe je bilo imenovanje avtorja himne SDS za šefa portala MMC in gradnja nekakšnega vzporednega informativnega programa. V velikem finalu je urednica v informativnem programu postala dolgoletna Janševa medijska operativka, ki je pred tem pod psevdonimom pisala članke za Nova24TV.
Preberite še:
Kako Uroš Urbanija deli državni denar prijateljem iz SDS
Ne gre za "naše" in "vaše"
Da, res je: RTV Slovenija je daleč od idealne. Kot v vsaki veliki instituciji so tam sposobni in nesposobni ljudje. Ljudje, ki pregorevajo od dela, in tisti, ki iščejo bližnjice. Tam so kadri, ki so morali več let "vrteti kasete", da so lahko postali novinarji, in kadri, ki so na položaje prišli prek vez. Nekateri direktorji so bili boljši, drugi slabši. Da, program bi že v preteklosti lahko bil boljši. Ker je vedno lahko boljši. Ali slabši.
Da, res je: RTV že več let potrebuje spremembe. S sedanjo plačno ureditvijo težko privablja dobre kadre. Tudi v primerjavi z nekaterimi ostalimi javni servisi po Evropi ima ogromno zakonskih nalog, ki jih mora izpolnjevati ne glede na to, ali ima zanje denar ali ne. In da, res je: nekateri medijski delavci z RTV, ki so danes glasni zagovorniki pokončnosti, so se v "svinčenem" letu 2020 pragmatično skrivali, ko so njihovi novinarski kolegi protestirali na Trgu republike. Na RTV je vedno šlo tudi za položaje.
Toda nesporno dejstvo je, da nobena politična stranka nikoli do zdaj ni prevzela vseh vajeti v ključnem delu tega javnega zavoda. SDS je to uspelo na najbolj možno brutalen in temeljit način. Janez Kocijančič, boste rekli? Pokojni šef današnje SD je bil "le" vodja programskega sveta, eden od vrste političnih kadrov, ki so se skozi leta zvrstili v tem organu. Nikoli ni bil direktor televizije ali njen urednik.
Pri tem, kar gledamo, ne gre za "naše" in "vaše". To je le "spin" satelitov SDS za sprevračanje pozornosti, češ vsaka politika v Sloveniji si je podrejala medije. V resnici gre za načrtno sesutje vseh selekcijskih kriterijev, notranjih pravil in kredibilnosti. Za amaterizacijo vsega. Za uničevanje institucije, ignoranco vsega znanja, ki se je nakopičilo v tej hiši, in opuščanje osnovnih veščin novinarske obrti. Danes tako za vodenje Odmevov niso primerni novinarji, ki že vrsto let delajo v informativnem programu, pri čemer jih še zdaleč ne moremo označiti za radikalne levičarje. Kader strankarske televizije pač je primeren – ker je njenega nadurednika z mikrofonom spremljal med planinarjenjem v Julijskih alpah.
Preberite še:
Mediji kot ruske umazane bombe #kolumna
Plačujemo labodji spev televizije
Zato poimenujmo stvari s pravim imenom. To, kar se dogaja in kar gledamo, je medijski svet Janeza Janše. Takšni so mediji, ukrojeni po njegovi podobi. To je alternativna realnost, ki bi jo doživljali, če bi SDS na aprilskih volitvah zmagala in sestavila vlado.
Na tej točki zato ni smiselno razpravljati o tem, ali želi Janša TV Slovenija uničiti ali "le" spremeniti v Nova24TV. To niti ni pomembno. Prav tako ne, kaj si mislite o novinarski stavki in šefu programskega sveta, ko javni zavod primerja s pokojno Muro. V tem trenutku je namreč našemu javnemu servisu treba dati možnost, da bo lahko tudi v prihodnje uresničeval svoje zakonske naloge in poslanstvo. Mu omogočiti, da se bo spopadel z vsebinskimi in tehnološkimi izzivi. Da lahko plava, ne da ima zvezane roke. Tega ob sedanjem načinu imenovanja krovnih organov dokazano ne more več početi. Gre namreč za sistem, ki v imenu "javnosti" zgolj spodbuja politična in interesna kupčkanja, zdaj pa se je dokončno izrodil. Sesul se je sam vase, zato ga je treba spremeniti.
Kar najbolj šteje pred prihajajočo nedeljo, je vaših 12,75 evra na mesec. S plačilom RTV prispevka smo v zadnjih letih dobivali nešteto ur različnih programov, od lokalnih informacij do otroških oddaj, ki jih na zasebnih medijih ni in jih nikoli ne bo. Zdaj vsi skupaj z našim denarjem Janši odplačujemo lizing za najem in politično zlorabo televizije. Kot bi rekel sam: plačujemo njen labodji spev.
Zato: pojdite na referendum in glasujte za.
