Imejmo tako socializem kot kapitalizem. In nehajmo se obkladati s komunisti in elitami.

"Kapitalizem brez bankrota je kot krščanstvo brez pekla." - Frank Borman (ameriški astronavt in poslovnež, 1928-2023)

Slovenija ima med nekdanjimi socialističnimi državami posebno mesto. V večini je komunistični sistem odnesla revolucija in prišlo je do zamenjave oblasti. V Sloveniji je komunistična partija sama sprevidela, da tako ne bo šlo naprej, in je razstavila sistem, ki ga je postavila. Nekatere je to zelo razjezilo in še danes bijejo smrtni boj proti tej zaroti, ki jim je preprečila prevzem oblasti.

Drugi učinek, zaradi katerega še nihče ni stal na strehi parlamenta in vpil na množico, je, da v Sloveniji kapitalizma nikoli nismo sprejeli kot zares svojega. Kako tudi bi, ko pa imamo toliko grozljivk, kaj se je zgodilo s tem ali onim paradnim konjem gospodarstva.

Nevarnost je plenilski kapitalizem

Nekoč je Slovenija imela svojo letalsko družbo. Ustanovljena v svinčenih časih socializma nas je Adria Airways povezovala s svetom. Imeli smo lete v Veliko Britanijo, Skandinavijo, Nemčijo in celo v Ameriko. Bila je ena izmed letalskih družb, ki so vozile diplomate Združenih narodov. Imela je dobra leta in imela je slaba leta, toda družba je preživela več finančnih kriz, samostojnost, 11. september in še kaj.

Toda privatizacije ni preživela. Prevzel jo je plenilski sklad, ki je družbo prek "svetovalnih" pogodb izčrpal do kosti in posesal mozeg z njih. Letalska družba je naenkrat potrebovala ogromno svetovanja, kar jo je spravilo v bankrot, zadnji let je vrnil uspešne odbojkarje iz Pariza. Upnikom je ostala le kostna moka za lepilo, nam pa spomin na družbo, na katero smo bili nekoč ponosni.

Plenilski kapitalizem je nevarnost, ki zadane povsod. Nekoč slavni Boeing ima neskončne težave prav zaradi plenilcev, ki so iz spoštovane znamke naredili slabo šalo. Kapitalizem je orodje. Lahko je orodje za doseganje blaginje, lahko je tudi orodje za hitro bogatenje dobro povezanih posameznikov. Na nas in na naših politikih je, da izdelamo tisto prvo orodje, ne drugega.

Preberite še:
Gledamo moralni bankrot slovenske populistične desnice

Vodstvo tovarne orodja je izdelovalo napačna orodja

Veliko o orodjih vedo povedati v Uniorju iz Zreč. Kovaška industrija ima tradicijo, Unior je primarno zalagal evropsko avtomobilsko industrijo, kjer je slovel kot kvaliteten in zaupanja vreden dobavitelj. Družba je v preteklih nekaj letih malenkost zavila s poti in namesto orodij začela graditi cerkve, graščine, terme, vodne vrtine in še nekaj podobnih projektov, ki imajo s kovaštvom kaj malo povezave.

Vsaj neke meglene svetovalne pogodbe kot pri Adrii niso, od zgradb in podobne infrastrukture bo vsaj nekaj ostalo za prihodnost. Vendar je zgodba vseeno podobna. Nekoč paradni konj našega gospodarstva je v težavah zaradi sila vprašljivih odločitev vodstva, ki je zapolnitev svojega ega in osebnega zadovoljstva postavilo pred prihodnost svojega podjetja in varnost zaposlenih.

Vodstvo naše največje tovarne orodja je torej izdelovalo napačna orodja. Namesto tistih za avtomobilsko industrijo in blaginjo je izdelalo malo preveč izvijačev za namestitev nivoja sreče pri posameznikih, klopi za klečenje in klečeplazenje, raznih vrtin in podobnega. Tu ne kritiziram odločitve, da so postavili nove turistične destinacije. Kritiziram, da so na račun teh orodij lastne časti in slave zanemarili tisto, zaradi česar so bili postavljeni na mesto družbe.

Preberite še:
Ne le Denis Avdić, cela Slovenija je talec Aleša Hojsa in hujskačev iz SDS

Potrebujemo tako socializem kot kapitalizem

Izvijač je orodje, enako kot kladivo. Izvijač in kladivo sta podobna v tem, da s pomočjo vijaka ali žeblja združita dve elementa v skupno celoto, toda med sabo nista izmenljiva. Nekatere elemente je potrebno združiti z izvijačem in vijakom, za druge je primernejše kladivo in žebelj.

Tudi kapitalizem je orodje, enako kot socializem. Podobna sta v tem, da z njima želimo postaviti družbo, vredno človeka. Gre za velik, malone megalomanski projekt, ki ni nikoli in nikjer končan. Ponekod je le bolj dograjen kot kje drugje. Podobno kot velika konstrukcija iz različnih materialov tudi človeka vredna družba potrebuje različne elemente. Za nekatere je boljši kapitalizem, za druge socializem.

Zmotno bi bilo trditi, da je za težave Uniorja kriv samo kapitalizem, saj brez njega tovarna ne bi nikoli postala to, kar je. Toda kapitalizem ni rešitev vseh težav in tudi ni brez pomanjkljivosti. Za nekatere tegobe je potreben bolj socialističen pristop družbene odgovornosti do zaposlenih, do podjetja in do družbe, v kateri obstaja.

Preberite še:
Ne Uber in subvencije, dajte nam brezpilotna letala in nova stanovanja

Nikjer ni prostora za kratkoročno bogatenje

Ne dovolimo se zmesti ideologom, ki trdijo, da je potrebno privatizirati vse, pa nam bo lepše. Motijo se tudi tisti, ki bi vse podržavili. Človeka vredna družba je mogoča, je dosegljiva, toda recept zanjo ni eden, receptov je več. Vsi možni pristopi so v neki točki lahko pravilni. Ključno je, da za določeno situacijo izberemo pravega.

Vsem pa je skupno, da moramo na ključne položaje posaditi prave ljudi, ki bodo skrbeli za kaj več kot le zelene številke v zadnjem četrtletju. Dolgoročna gradnja tako podjetij kot infrastrukture in družbe je ključ do uspeha. Za kratkoročno bogatenje ni prostora nikjer, v socializmu ne zaradi ideologije, medtem ko v kapitalizmu vodi v bankrot.

Pri vseh teh debatah in obkladanjih s komunisti in elitami bi človek pomislil, da je vprašanje resnično kompleksno. V resnici je precej enostavno, samo ideloške plašnice je potrebno sneti in ugotoviti, kaj so prava vprašanja in kje so odgovori, v katerih se skriva veličina.

Samo sneti jih moramo in to nič ne boli.

O avtorju:

Tako imenovani strokovnjak in prisilni prostovoljec, ki se trudi, da vsaj njegovi delajo dobro. Svoje identitete ne želi razkriti, saj se boji povračilnih ukrepov in pogroma portalov tovarne zlobe.

Mnenje avtorja ne odraža nujno stališča uredništva.