Bil je običajen dan na ministrstvu za obrambo. Matej Tonin je pregledoval 780 milijonov evrov vreden seznam investicij za vojsko ali počel kaj drugega, ko mu je zazvonil telefon. Na zaslonu je bila številka kabineta predsednika vlade. "Lahko pridete danes ob treh?" je vprašal ženski glas na drugi strani telefona. "Ni problema," je odgovoril Tonin. "Se dobimo le na kavi ali bomo tudi kaj pojedli? Da vem, ali grem prej še v menzo," ga je verjetno zanimalo. Zveza je bila že prekinjena.
Ko je prišel v prostore na Gregorčičevi ulici, sta za mizo sedela Zdravko Počivalšek in Aleksandra Pivec. "Pa začnimo," je namesto pozdrava dejal Janez Janša. Vsi so se obrnili v platno na steni, na katerega je Janšev računalnik projiciral naslove člankov o poslih z zaščitno opremo, dogajanjih v DeSUS in incidentu z vojakom na meji z Italijo.
"Tu smo, da se pogovorimo o novi medijski zakonodaji. Sami vidite, za kaj gre. Zdravko, poglej, kaj ti počnejo Tarča in ostali. Dober si, da zdržiš. Vidiš, Aleksandra? Pišejo laži in ustvarjajo razdor v tvoji stranki. Nič jim ni sveto. In Matej ... kakšna gonja zaradi ene uperjene puške proti teroristu?! Če bi bilo tako leta 1991, se ne bi nikoli osamosvojili," je govoril Janša: "Vam je zdaj jasno, zakaj gremo nad medije? Le zato, da zaščitim vas. Zame mi je vseeno."
Zavladala je tišina. Počivalšek je prenehal z brskanjem po telefonu. S Pivčevo in Toninom so se molče spogledali in prikimali. "Moramo držati skupaj. Zlepljeni kot kuverta s Hojsovo odstopno izjavo," je z resnim izrazom na obrazu dejal Janša.
Medijska reforma po sistemu staro za Novo(TV)
Zgodba je prirejena, v nekaterih delih izmišljena, v drugih pa verjetno ni zelo daleč od resnice. Nekako tako je namreč moralo biti na torkovem srečanju, na katerem so šefi koalicijskih strank govorili o paketu treh zakonov, s katerimi želi SDS ogroziti delovanje večine slovenskih medijev. Janša ga je med vrsticami napovedal že v basni o vojni z mediji. Zdaj ga imajo njegovi partnerji na mizi.
Vse jim mora torej biti jasno. Vidijo lahko, da je Janševa medijska reforma narejena po sistemu staro za Novo(TV). Njen cilj ni le sesutje večine medijev, ki jih SDS v trumpovskem jeziku označuje za "večinske", ampak trajna sprememba domače medijske krajine. 25 milijonov evrov, ki jih plačujejo naročniki kabelskih operaterjev, želi preusmeriti v medije SDS. Floskule o uravnoteženosti in pluralizaciji medijev so le krinka za stekanje denarja v prave žepe.
Toda v NSi, SMC in DeSUS so bili (spet) tiho. Nihče od treh prvakov koalicijskih strank v zadnjih dneh ni izjavil nič kritičnega do vsebine Janševega trojčka medijskih zakonov. Ne o načrtovani demontaži RTV Slovenija, ne o podreditvi STA, ne o napadu na POP TV, ne o časopisih, radijskih mrežah ali drugih medijih. Ne o 3,5 evra pribitka na položnicah kabelskih operaterjev, kar letno znese dodatnih 51,3 evra (z DDV) plačila za naročnike. Ne o tem, da spremembe medijskih zakonov ni v koalicijski pogodbi. Nič.
Edini "uspeh" koalicijskih partnerjev naj bi bilo podaljšanje javne razprave o teh zakonih do konca poletja. Ne dvomite, da jih bo Janša takrat znova discipliniral. Ali s kakšno uro "političke nastave"* ali celo grožnjo, da bo medijsko zakonodajo vezal na zaupnico v državnem zboru.
Koalicija, kot je še ni bilo
Seveda bo pri tem blefiral. Ve, da nihče od predsednikov slovenskih vlad nikoli ni imel tako servilne koalicije. Janša je imel v prvi vladi Andreja Bajuka, s katerim sta se prepirala o kadrih, reformah, privatizacijah in finančnih stebrih. Njegovo drugo vlado sta potopila Gregor Virant in Radovan Žerjav, ki sta iz nje izstopila zaradi poročila o Janševem nepojasnjenem premoženju. Obakrat je bil Karl Erjavec ves čas na izhodnih vratih zaradi pokojnin.
Danes so njegovi koalicijski partnerji kot vrtni palčki, zato lahko Janša počne, kar želi. NSi spet postaja drugo oko v glavi SDS, ki čaka, da jo bo Janša pred volitvami "rezal kot salamo". SMC je že nekaj časa na aparatih. Njen predsednik je v policijski preiskavi zaradi poslov z opremo, poslance pa zanima le podaljšanje političnega preživetja. DeSUS je talec poslovno-zasebnih omrežij, ki jih je v stranko pripeljala Pivčeva. Zdaj ji izstavljajo račune, zato se je del baze začel upirati. Poslanci vedo, da so pogrešljivi, saj Janši glasove zagotavlja Jelinčičev cenik.
Se še spomnite ideje, da bi NSi, SMC in DeSUS v pogajanjih z Janšo oblikovale blok, ki bi Janši preprečeval večino v vladi? Pol leta pozneje je jasno, da v tej vladi ni notranje opozicije. Ne le, da so ključni ljudje treh strank vsak mesec bližje Janši. Odkrito fascinirani z njegovo karizmo mu jedo iz roke in prevzemajo retoriko iz slovarja SDS. Ne le Janša, tudi oni so v tej vladi žrtve notranjih sovražnikov, zato za predsednika po potrebi (ne)vede opravljajo tudi umazano delo. Kot recimo Počivalšek pri zaščitni opremi ali Jožef Horvat pri zadnjem napadu na policijo.
Janševa taktika: zasluge njemu, krivda partnerjem
SDS lahko zato privija na najvišje obrate. Ko Janša zanika genocid v Srebrenici, Pivčeva pove standardni traktat o "neodpiranju ideoloških tem". Ko poslanci SMC zahtevajo umik depeše Svetu Evrope o komunističnih medijih, se ne zgodi nič. Če je bil Tonin nekoč "Kučanov sin", danes briše objave na Twitterju, ker ve, da se Janša "pri šestdesetih letih zagotovo ne bo spremenil".
Janša je celoten ustroj vlade nastavil tako, da je potencialna minska polja prepustil partnerjem. Ob pošiljkah mask sta se slikala Počivalšek in Tonin, Janša pač nikoli. Ko pride COVID-19 v domove za starejše, sta odgovorna Tomaž Gantar (DeSUS) in Janez Cigler Kralj (NSi). Ko vojak ustavi civilista, je na tapeti Tonin, medtem ko ponudniki oklepnikov hodijo v Janšev kabinet. Za morebitne zaplete z aplikacijo ali volilnim sistemom bo kriv Boštjan Koritnik (SMC), za drugi tir ali tretjo os Jernej Vrtovec (NSi), za zamude pri odločbah o karantenah ali kaj drugega pa spet Gantar, ki je očitno prvi sprevidel Janševo igro, zato je prvi kandidat za odhod iz vlade. Medtem se SDS v miru ukvarja s policijo in mediji.
Zakaj bi šel Janša torej na volitve, kot ugibajo in upajo nekateri na levici? Zakaj bi iz parlamenta vrgel poslance, ki bodo naredili vse, da še nekaj časa preživijo v Ljubljani z dobro plačo? Zakaj bi sam ugasnil vlado, v kateri brez težav uveljavlja svojo voljo in postavlja na glavo slovensko demokracijo?
Ne, Janša te vlade ne bo kar tako razsul. In tega se je treba ves čas zavedati.
*Naziv predmeta, ki so ga med služenjem vojaškega roka morali poslušati vojaki nekdanje JLA. Poudarjal je pomen zgodovinskih dogodkov med drugo svetovno vojno za nadaljnjo izgradnjo socialističnega sistema.
