Kdor vsaj nekaj časa dela v slovenskem novinarstvu, dobro ve, da Janez Janša praktično ne daje intervjujev medijem, ki jih tako ali drugače ne obvladuje. Če odštejemo intervjuje, ki jih ima znotraj kontroliranega okolja njegovega propagandnega aparata, občasne nastope na nacionalki, kamor pride zato, da ošteva njene novinarje, in res redke obiske Pop TV, je pogovore za ostale večje medije v zadnjih desetih letih verjetno mogoče prešteti na prste ene roke.
Še največ jih je bilo za medije iz tujine. A tudi z njimi je Janša zelo previden že od dokaj slabe izkušnje z novinarko finske oddaje, ki je po izbruhu afere Patria obiskala Slovenijo in sogovornikom delila usnjene denarnice. Ni tako malo tujih novinarjev in medijskih hiš, ki so že bili tarča njegovih zmerljivk. Tudi zato je praktično nemogoče, da bi Janša šel pred mikrofon nekega medija, ne da bi zelo dobro vedel, kaj ta medij je in kdo ga obvladuje.
V zadnjih dneh tako Evropo pretresa afera Voice of Europe. Za osvežitev spomina: gre za desno usmerjeni portal, registriran na Češkem, ki je po ugotovitvah tamkajšnjih preiskovalcev del širše "mreže ruskega vplivanja na javno mnenje". Za njim se skriva Viktor Medvedčuk, ukrajinski oligarh, ki so ga v tej državi obtožili veleizdaje in ob zamenjavi zapornikov izročili Rusiji. Prek portala v lasti Medveščuka, osebnega prijatelja Vladimirja Putina, so plačila v obliki gotovine in kripto valut prejemali tudi nekateri politiki iz Nemčije in drugih držav, ki nasprotujejo evropski pomoči Ukrajini.
Vsaj nekateri intervjuji, ki jih je objavljal portal, so bili tako očitno le krinka za prikrito financiranje Moskvi naklonjenih političnih strank. Afera pa je pljusknila tudi v Slovenijo.
Ključno vprašanje: kdo je Janši priporočil Voice of Europe?
Oktobra lani se je namreč z Voice of Europe pogovarjal tudi Janša. Takrat je bil portal zagotovo že del kremeljske propagande mreže, aktivirane pred prihajajočimi evropskimi volitvami. Tri mesece pred tem je namreč Medvedčukov ključni operativec, ki je upravljal portal, v Pragi že kupil podjetje. A Janša ni bil edini član SDS, ki je portalu dal intervju. Januarja letos, ko je bila češka preiskava že v polnem teku, je tam gostoval še Milan Zver.
V SDS trdijo, da od portala niso prejeli nobenih plačil. In drži: Janša je v intervjuju jasno povedal, da je zahodna pomoč ključnega pomena za Ukrajino. Toda še enkrat: prvak SDS je pred intervjujem zagotovo vedel, da prihaja v kontrolirano okolje. Nekdo, ki mu zaupa, mu je moral ta portal priporočiti. In ta nekdo je zagotovo zelo dobro vedel, kdo in kaj je v resnici Voice of Europe.
Le kdo bi to lahko bil? Odgovor na to vprašanje se verjetno skriva v izjavah iz Janševega intervjuja. V njem je namreč prvak SDS na veliko pihal na dušo svojemu političnemu prijatelju Viktorju Orbanu. Napovedal je izstop SDS iz Evropske ljudske stranke (EPP), če ta po volitvah ne bo šla v koalicijo s skrajno desnimi strankami. Orbana je branil, češ da o vojni res govori drugače, a zaradi "odprtih vprašanj glede svoje manjšine v Ukrajini".
Se še spomnite operacije Makedonija?
Na tej točki je Janša znova padel v logično past, v katero se ujame vsakič znova po februarju 2022. Ko mora izbrati med Orbanom in Ukrajino, vedno izbere prvega. Ali kot smo na tem mestu zapisali pred meseci: med prijatelji iz Budimpešte, ki znotraj EU branijo Putinove interese, in tistimi iz Kijeva, ki jim isti Putin odreka pravico do obstoja, jezika in države, se Janša vedno odloči za prve.
Se še recimo spomnite političnega projekta Domovinska liga, ki ga je pred evropskimi volitvami leta 2019 vodil znani putinofil, zanikovalec holokavsta in homofob Bernard Brščič? To stranko, ironično registrirani na naslovu wellness centra, namenjenega izključno moškim, so takrat na noge pomagali postavljati tudi nekateri člani SDS, zato da bi ločeno lovila skrajno desne, evroskeptične glasove. Ko se je izkazalo, da jemlje tudi glasove SDS, je Janša proti njej hitro razglasil "fatvo".
To je bil čas, ko so mediji SDS Volodimirja Zelenskega posmehljivo značevali za "dvornega norca" in "komedijanta brez političnih izkušenj", v Putinu pa videli branik krščanskih in tradicionalnih vrednot. To je bil čas, ko je bila SDS ob Jelinčičevi SNS edina domača politična stranka, ki je imela račune odprte pri banki v ruski lasti. To je bil čas, ko se je Janša sestajal z Marine Le Pen, ki je svojo stranko financirala s posojilom, najeti pri eni od manjših ruskih bank, in Matteom Salvinijem, ki je na dan ruske agresije na Ukrajino objavil svojo fotografijo v majici s Putinovo podobo.
To je bil čas, ko so Orbanovi ljudje prek podjetij v Sloveniji nakazovali denar za serijsko kupovanje medijev v Severni Makedoniji pred tamkajšnjim referendumom o spremembi imena države, ki je bil pogoj za njeno članstvo v zvezi Nato. To operacijo so vodili isti madžarski podjetniki, ki so bili uradni lastniki medijev SDS. To je bil čas, ko se je Janša redno srečeval z Nikolo Gruevskim, nekdanjim predsednikom vlade v Skopju, ki je pred roko pravice zbežal s pomočjo ruskih obveščevalcev.
Težko je biti prijatelj Ukrajine – in Viktorja Orbana
To je bil čas, ko je SDS pol milijona evrov za financiranje parlamentarnih volitev želela pripeljati iz fevda Milorada Dodika, največjega Putinovega zaveznika na Balkanu. Dobri dve leti zatem so iz Janševega kabineta pomagali razpečevati zloglasni "non paper", neuradni diplomatski dokument, ki je predvidel razpad Bosne in Hercegovine s priključitvijo Republike Srbske k Srbiji.
Težko je govoriti, da Ukrajina potrebuje pomoč, hkrati pa biti tesen prijatelj in politični zaveznik nekoga, ki dela vse, da Ukrajina te pomoči nikoli ne bi dobila. Nikakor ne more biti presenečenje, da so tuji mediji med državami, kamor naj bi prek Voice of Europe prihajal ruski denar, na prvem mestu omenjali Madžarsko, kjer rusko državno podjetje trenutno gradi dva bloka nove nuklearke. Ne gre le za Budimpešto: Orbanov krog se že nekaj let intenzivno vmešava v volitve v tujih državah (zadnji primer je Slovaška), saj si v nasprotovanju Bruslju ne želi biti osamljen znotraj EU.
Trikrat lahko ugibate, komu Orbanovi poizkusi za pridobivanje zaveznikov za sesuvanje EU prav tako ustrezajo. Namig: živi v Moskvi. In to je pravzaprav vse, kar je o aferi Voice of Europe treba vedeti.
