Bo skrajna desnica Bernarda Brščiča plesala le eno pomlad? #analiza

Pred vhodom stavbe v industrijski coni v ljubljanskih Stegnah, zgrajene še v času, ko je tam kraljeval veliki koncern Iskra s 35 tisoč zaposlenimi, si je moški srednjih let prižigal cigareto: "Politična stranka? Prvič slišim, da bi bila tu notri kakšna stranka," je dejal, ko smo ga prosili, ali nas lahko usmeri na sedež Domovinske lige, nove politične stranke na slovenski skrajni desnici.

Tudi v stavbi ni nihče slišal za Domovinsko ligo. Svoje pisarne nima. Edino, kar izdaja, da je na naslovu v Stegnah res registrirala svoj sedež, je nalepka na poštnem nabiralniku. Tega si deli z več kot 20 podjetji, med katerimi so nekatera v lasti tujih državljanov, ki se ukvarjajo z uvozom in preprodajo avtomobilov (več o tem v okvirju).

Poštni nabiralnik ob wellnessu za moške

V notranjosti zgradbe je mogoče najti le zaprt bar, vhod v manjše pisarne, ki jih najemajo podjetja za različne dejavnosti, in prvi wellness center v Ljubljani, namenjen izključno moškim. Iz oglasov in turističnih portalov na spletu je mogoče razumeti, da gre za priljubljeno zbirališče istospolnih oseb. Da si Domovinska liga z njim deli naslov, je ironija največje mogoče vrste, saj ta stranka izrazito nasprotuje "širjenju LGBT ideologije", ki da je EU pomagala pripeljati na rob prepada.

Tudi sicer Domovinska liga svoj celotni program gradi na stališčih "proti". Nasprotuje nezakonitim migracijam, "multikulti globalizmu", EU, evru, federalizmu, "Eurabiji", Sorosu, Angeli Merkel, istospolnim porokam, feminizmu in vsemu drugačnemu, kar po njihovi oceni šteje za "neevropsko". Kot skrajno desna populistična stranka bo torej politične točke iskala z izrazitim nasprotovanjem migrantom in vsemu, kar je tuje.

Že iz imena je jasno, da svoj zgled vidi v italijanski Ligi, ki jo vodi notranji minister Matteo Salvini, novi idol evropske skrajne, "suverenistične" in "alternativne" desnice, ki sam ne skriva simpatij do nekdanjega italijanskega fašističnega diktatorja Benita Mussolinija. Politične vzore ima Domovinska liga tudi v madžarskem Fideszu, francoski Nacionalni fronti, avstrijskih svobodnjakih, ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu in drugih strankah nove "alternativne" desnice, ki jo v Evropi širi nekdanji Trumpov svetovalec Steve Bannon.

Pojav Domovinske lige, četudi za zdaj izrazito marginalne stranke, ki aktivno deluje le na družbenih omrežjih Twitter in Facebook, velja analizirati v širšem domačem in tujem političnem kontekstu. Ne gre namreč le za gibanje, ki bi bilo zgolj produkt časa, ampak gre prej za skrbno pripravljen in dlje časa načrtovan politični projekt, pri katerem so vidne sledi Slovenske demokratske stranke (SDS).

Stranka (nekdanjih) članov SDS

To nakazuje dejstvo, da imajo ključno vlogo pri ustanovitvi Domovinske lige osebe, ki so tako ali drugače povezane s SDS. Zastopnik Domovinske lige je 31-letni Žiga Jereb, dolgoletni član Slovenske demokratske mladine (SDM), podmladka SDS, ki mu predseduje poslanec Žan Mahnič. Jereb je bil član njenega izvršilnega odbora, leta 2014 pa je kandidiral za poslanca. Pomembno vlogo ima v lokalnem odboru stranke na Jesenicah.

Glavni ideolog nove stranke je Bernard Brščič, kolumnist Demokracije in redni gost Nova24TV, ki je leta 2017 podvomil o obstoju holokavsta. Leta 2012 je bil zaposlen v premierskem kabinetu Janeza Janše. Mediji iz kroga SDS mu v zadnjih letih namenjajo izrazito veliko prostora. Od leta 2015, ko so v Slovenijo začeli množično prihajati begunci, je Brščič nekakšen neformalen ideolog stranke v času, ko se je z nekaterimi stališči začela spogledovati z radikalno desnico.

Med verjetnimi kandidati stranke na prihajajočih evropskih volitvah se omenja tudi odvetnica Lucija Šikovec Ušaj, donedavna članica SDS in njena kandidatka na zadnjih državnozborskih volitvah. V preteklosti je na sodišču zastopala Romana Leljaka, župana Radencev in ljubiteljskega zgodovinarja, izrazito priljubljenega v hrvaških neoustaških krogih. Trenutno zagovarja Andreja Šiška, ki je zaradi postroja Štajerske varde obtožen rušenja ustavne ureditve.

Zakaj Domovinska liga Janši bolj koristi kot škodi

Imena najmanj 200 ustanovnih članov, kolikor jih stranka potrebuje za ustanovitev, so za zdaj skrivnost. Po neuradnih informacijah, ki bi jih lahko potrjevale tudi objave in delitve sporočil na Twitterju, je eden od kadrovskih bazenov Domovinske lige slovenska podružnica skrajno desnega gibanja Generacija identitete, ki se bori proti "migrantom, istospolnim, liberalcem, globalistom, Sorosu in socialistom".

Vezi med Generacijo identitete in SDS so že nekaj časa tesne. Predstavnik gibanja je konec leta 2017 kot uradni gost obiskal prireditev v čast obletnice ustanovitve strankinega podmladka, na kateri je bil navzoč tudi Janša. Avgusta lani pa je Generacija identitete pri založbi Nova obzorja, ki je v lasti SDS in madžarskega kapitala, izdala knjigo Manifest za domovino, ki velja za njen temeljni programski dokument. Predgovor je napisal Brščič.

Tudi posamezni politiki SDS že zadnja leta pogosto delijo sporočilo Generacije identitete. Med njimi so Janša, poslanci Branko Grims, Žan Mahnič in drugi.

Je torej res mogoče, da bi Janša novi stranki zagotavljal medijsko in drugo infrastrukturo, če bi jo hkrati ocenjeval kot nevarno za SDS? Ali v takšnem primeru ustanovitve stranke, ki želi člane črpati iz njegovih bazenov volivcev, ne bi vsaj poskušal preprečiti? Se ne bi odzval vsaj s kakšnim zapisom na Twitterju, komunikacijskem kanalu, ki ga najraje uporablja?

Težka dilema za SDS: EPP ali Orban?

Vse te logične dileme nakazujejo, da pojav Domovinske lige Janši trenutno precej bolj koristi kot škodi. Za to ima prvak SDS več razlogov. Prvi je povezan s "celostno podobo" stranke, tudi v očeh njenih tujih političnih zaveznikov.

Evropsko desnico že v sredo čaka ura resnice. Skupščina Evropske ljudske stranke (EPP), največje politične skupine v evropskem parlamentu, bo namreč takrat odločala o izključitvi madžarske stranke Fidesz, ki jo vodi Viktor Orban. Kaplja čez rob v odnosih, ki so bili že nekaj časa napeti, so bili žaljivi plakati proti predsedniku evropske komisije Jeanu-Claudu Junckerju. Kandidat EPP za njegovega naslednika, Nemec Manfred Weber, je od Orbana zahteval, naj plakate umakne, se opraviči in preneha napade na Srednjeevropsko univerzo v Budimpešti, ki jo želi ukiniti.

S tem konfliktom imajo v SDS velike težave. Na eni strani je Janša v zadnjem desetletju politično identiteto v Sloveniji gradil na tesnih odnosih z evropsko konservativno opcijo, ki je v tem času postala prevladujoča politična sila v Evropi. Predstavljal se je za "največjega Evropejca", EPP pa pogosto uporabljal kot nekakšen korektiv na domači politični sceni. Recimo pri aferi Patria, zaradi katere je EPP sprejela resolucijo o "skrb vzbujajočih razmerah v slovenskem pravosodju".

Na drugi strani je SDS po letu 2015 vedno tesneje v Orbanovem objemu. Simbioza ni le politična (celo Milan Zver zdaj govori o "prostozidarjih", ki da so proti madžarskemu premierju), ampak tudi finančna. Madžarska podjetja, ki so v lasti oseb iz Orbanovih krogov, so v medije SDS vložila že več kot 2,2 milijona evrov, večinoma pred zadnjimi državnozborskimi volitvami. Tudi Dijana Đudić, s katero je SDS lani podpisala pogodbo o najemu 450 tisoč evrov posojila, posluje prek računa, odprtega na Madžarskem.

Projektno podjetje za najradikalnejši del stranke

Če sta Weber in Orban še maja lani skupaj sedela na konvenciji SDS v Celju in družno podprla Janša, bo morala stranka, če v zadnjem hipu ne bo prišlo do kompromisa, zdaj izbirati med enim in drugim. Odločiti se bo morala med svojo tradicionalno politično družino in neskrito ljubeznijo, ki za nameček financira njene medije.

Iz javnih nastopov glavnih imen stranke je jasno, kam jo vleče srce (in želja po pomoči). Janša je v sobotnem intervjuju za hrvaški časnik Jutarnji list poudaril, da ima Orban "zgodovinsko pravilno stališče o migracijah". EPP je pozval k iskanju "kompromisne rešitve". Evropski poslanci SDS ostro zavračajo predloge o izključitvi Fidesza. Poslanec Grims pa je prepričan, da bi morala stranka ob morebitni izključitvi slediti Orbanu in izstopiti iz EPP. V tem primeru bi se verjetno priključila skupini Evrope narodov in svobode (ENF), ki ima v evropskem parlamentu 37 poslancev, na katero cilja tudi Domovinska liga.

Pri reševanju dileme EPP ali Orban je del rešitve lahko tudi Domovinska liga. Če je nova stranka mišljena kot nekakšno projektno podjetje, na katerega bo SDS oddelila najradikalnejši del svoje stranke, gre za logični manever, s katerim bi Janša ubil več muh na en mah. Poleg tega, da bi ta del volilne baze bolj ali manj obdržal pod nadzorom, bi lahko sam izpadel zmernejši, manj radikalen in "orbanovski" tako v očeh svoje evropske politične družine kot tistih volivcev v Sloveniji, ki so še leta 2011 volili SDS, nato pa so se do stranke v zadnjih letih ohladili.

Ne gre tudi pozabiti, da je pojav nove stranke, ki bi bila bolj desno od SDS, v skladu s stalnico Janševe politične doktrine v zadnjem desetletju - ustanavljanjem ali podjarmljanjem satelitskih strank na desnem političnem polu. Te imajo v politični geometriji SDS vlogo planetov, ki po predvidljivih tirnicah krožijo okrog enega sonca. Gre za strateški cilj, ki ga Janša na desnici zasleduje že od razhoda z nekdanjo predsednico NSi Ljudmilo Novak.

Propadli projekti satelitskih strank

Pri tem do zdaj ni bil uspešen. Najbolj zveneč poizkus, ustanovitev Gibanja za otroke in družine (GOD), ki je zagovarjalo rekatolizacijo države po zgledu tridesetih let prejšnjega stoletja, se je ponesrečil po katastrofalno slabem rezultatu Angelce Likovič na predsedniških volitvah, dokončno pa razsul po napaki Aleša Primca pri oddaji seznamov kandidatov za parlamentarne volitve. Edina politična dediščina gibanja sta referendum o družinskem zakoniku, ki ga to ni uspelo pretočiti v večjo politično zgodbo, in vrnitev vprašanja splava, ki je v Sloveniji dovoljen od leta 1952 in zapisan v ustavo, v javno razpravo.

Tudi drugi takšni projekti so se izjalovili. SLS tudi ob pomoči medijev SDS in pomladnega plašča Zbora za republiko lani spet ni prišla v državni zbor. Kljub zvenečim napovedim in pompu na Twitterju to prav tako ni uspelo Bojanu Požarju, ki je na državnozborskih volitvah zbral 0,88 odstotka glasov, že nekaj časa pa medijsko gradi Brščiča in Šikovec-Ušajevo. Večkrat napovedane liberalne stranke Prstan nikoli nismo dočakali, druge pobude pa so hitro zamrle.

Ob NSi, s katero je Janša v toplo-hladnih odnosih, je na parlamentarni desnici ostal le Zmago Jelinčič, ki politiko vidi kot klasično trgovsko dejavnost, zato se vedno znova izkazuje za partnerja, ki ga ni mogoče obvladovati. Pri glasovanju o rebalansu proračuna je na začudenje številnih podprl vlado Marjana Šarca. Prav dejstvo, da bo Domovinska liga glasove na protimigrantskem polju poskušala jemati SNS, je verjetno še en razlog, zakaj njena ustanovitev Janši koristi.

Kdo bo zavezniki? Bannonovi, Rusi ali oboji?

Tudi čas ustanovitve Domovinske lige je dobro in premišljeno izbran. Tempiran je na obdobje pred evropskimi volitvami, na katerih se ne odloča o lokalnih cestah ali reformah v državi, ampak se razpravlja o prihodnosti EU. Večina desnih strank jih bo zagotovo izkoristila za vsiljevanje "migrantskega vprašanja", kar Domovinski ligi daje možnost za pridobivanje poceni političnih točk.

A končno sodbo o tem, kakšen je dejanski položaj in realni domet te stranke, bo mogoče dati šele po tem, ko bo več znanega tako o njenih članih kot o financerjih. Radikalna stališča, ki se morda na prvo žogo zdijo kot njena največja prednost pri prepoznavnosti, bodo hkrati največja težava Domovinske lige, saj imajo slovenski volivci v večini še vedno raje zmernost. Eno ključnih vprašanj bo, ali in v kolikšnem meri bo deležna pomoči iz tujine. Jo bodo posvojili Steve Bannon in somišljeniki, ki sanjajo o osi Salvini-Orban, s katero bi bilo mogoče v Bruslju zamajati temelje EU?

A Bannon ni edini možni zaveznik. Ena od skupnih značilnosti evropskih skrajnih desnih strank je tudi njihova tesna navezanost na Moskvo. Bodisi jih financirajo ruske banke (Nacionalna fronta, Svobodnjaki) bodisi izrazito simpatizirajo z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

O Putinu ima visoko mnenje tudi Bernard Brščič, ki v njem vidi naravnega zaveznika Donalda Trumpa pred grožnjami zahodni civilizaciji. "Kar je Putinu uspelo v slabih dveh desetletjih, je neverjetno. Politično, ekonomsko in vojaško je prenovil Rusijo," je zapisal pred časom. Zanimivo je, da se je v zadnjem letu precej omehčala tudi nekoč ostra ost kritike, ki jo je SDS upirala v Moskvo. V času afere Skripal je Janša celo javno podvomil v razlago, da za napadom na nekdanjega ruskega agenta stoji Putin. 

Že po evropskih volitvah bo jasno, ali bo Domovinska liga plesala le eno pomlad.

Kdo si z Domovinsko ligo deli nabiralnik v Stegnah

V poslovni stavbi v Stegnah, kjer domuje Domovinska liga, je trenutno registriranih več kot sto podjetij. Vsem je skupno, da imajo v Stegnah zgolj poštni nabiralnik. Odločili so se namreč za najem poslovnega naslova, storitev, ki jo ponuja podjetje Harmar pod blagovno znamko Virtual+.

V ozadju tega podjetja je Zoran Pančur, ki se je v preteklosti ukvarjal s številnimi posli. Med njimi je bil tudi uvoz avtomobilov, a je leta 2016 prišel navzkriž z davčnimi oblastmi. Ugotovili so, da je plačal 28 tisoč evrov premalo davka na dodano vrednost. Njegovo podjetje je kmalu zatem končalo v stečaju, od tedaj pa ima premoženje pisano na bližnje sorodnike.

Z uvozom in preprodajo vozil in avtomobilskih delov se ukvarja tudi več podjetij, ki jim Pančur danes posoja poštni nabiralnik. Veliko podjetij v Stegnah je odprtih manj kot leto dni, kljub temu pa se je za nekatere od njih že začel postopek izbrisa, kar pomeni, da so za njimi izginile vse sledi. Njihovi lastniki sicer prihajajo iz nekdanje Jugoslavije, nekateri tudi iz vzhodne Evrope in nekdanjih sovjetskih republik.

V množici podjetij so tudi nekatera, ki so v lasti znanih posameznikov:

- Erus Pro, že propadlo podjetje, v katerem so bili partnerji predsednik uprave SIJ - Slovenske industrije jekla Andrej Zubicki, dolgoletni prvi mož Perutnine Ptuj Tibor Šimonka in nekateri drugi slovenski poslovneži.

- Društvo košarkarskih sodnikov Slovenije pod vodstvom Željka Jovanovića.

- Center računovodskih storitev, ki je v lasti Irene Knific, hišne računovodkinje Nove univerze, Evropske pravne fakultete in Fakultete za slovenske in mednarodne študije.

- Ecos Invest v lasti Jožeta Pavlinjeka, lastnika propadle lendavske bioplinarne Ecos.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net