Minulo soboto je na ulice Beograda prišlo več sto tisoč ljudi. Mirni protesti proti vladavini Aleksandra Vučića so se končali, ko je v množici med minuto tišine za žrtve nesreče v Novem Sadu nenadoma završalo. Takoj so se pojavili sumi, da je Vučićeva oblast v obračunu s protestniki uporabila zvočni top, ki lahko povzroči trajne okvare sluha.
Sledila je nekajdnevna igra neprepričljivega zanikanja, ki se je v sredo sesula kot hišica iz kart. Da, Srbija ima več zvočnih topov, je pred novinarji potrdil notranji minister Ivica Dačić, čeprav je Vučić pred tem zagotavljal, da nima niti enega. Da, kupila jih je pred štirimi leti prek podjetja, povezanega z Aleksandrom Vulinom, enim od ključnih mož Vučićevega režima. Da, v času protestov je bil eden od zvočnih topov ob zgradbi parlamenta, četudi je Dačić zagotavljal, da "se v glavnem nahajajo v skladiščih".
Isti dan, v sredo, je Vučić odšel v Bruselj, kjer ga je sprejela komisarka za širitev Marta Kos.
Vučić v Bruslju, v Srbiji pa razkazovali zvočni top
V politiki in diplomaciji veljajo številna nepisana pravila. Eno od teh se glasi: ne dajaj politične legitimnosti avtoritarnemu šefu države v dneh, ko nasilno obračunava z lastnimi ljudmi, željnih živeti v demokratični družbi brez korupcije.
Marta Kos je to pravilo prekršila. Po tem, ko je imela sama že več mesecev vidno zadrego s tem, kako se odzvati na proteste v Srbiji, je Vučića na dan, ko je padla v vodo še ena njegova laž, povabila na pogovor, ki ga je označila za "konstruktivnega".
Z avtoritarcem, ki nad nezadovoljne študente pošilja "batinaše", ki jim javno grozi in napoveduje "kontrarevolucijo", ki organizira lastno "protestniško" gibanje, ki stavkajočim učiteljem ne želi izplačevati plač, pred sobotnimi protesti pa je na meji zavračal vstop tujim novinarskim ekipam, se je Marta Kos pogovarjala, kot da se ni zgodilo ničesar. Natančneje, o "konkretnih korakih Srbije na poti v EU, uresničevanju načrta rasti in pričakovanja o jasni srbski usmeritvi v EU".
Težko je na enem mestu popisati, kaj vse je s tem narobe, a lahko vseeno poizkusimo. Najprej: Marta Kos z Vučićem tam ni sedela kot državljanka Slovenije, nekdanja kandidatka za predsednico republike ali kot prijateljica Zorana Jankovića, ki je "hrabremu" Vučiću pred časom zaželel, "naj mu ne zmanjka moči in vztrajnosti". Tam je bila kot evropska komisarka, torej članica vlade Evropske unije, zadolžena za širitev.
Preberite še:
Jankovićeva podpora "hrabremu" Vučiću je sramota za Ljubljano
Vučić je od Marte Kos dobil, kar je hotel
Že s tem, ko je Vučič prišel v Bruselj, je dosegel velikansko diplomatsko zmago. Namesto tihe mednarodne izolacije je dobil legitimnost.
Dobil je tudi priznanje, da je v Srbiji le on "faktor stabilnosti". Marta Kos mu je namesto jasnega sporočila, kaj vse počne narobe, dala v roke isto karto, na katero sam igra že skoraj desetletje. Na njej piše nekako takole: Vučič res ni idealen, v Srbiji ni vladavine prava, država je prežeta s korupcijo, sam na veliko koketira z Moskvo in Pekingom, igra trojno igro v zvezi s Kosovom, a je vsaj prijazen do našega kapitala. Sploh pa, drugega "tam dol" res nimamo.
Besede Marte Kos, da širitev ni mogoča brez močne civilne družbe in neodvisnih medijev, bo Vučić pač preslišal. Tako kot že neštetokrat do zdaj. Dobil je, kar je hotel – foto termin na največjem odru in zagotovilo, da lahko doma še naprej počne, kar želi.
Seveda drži, da je problem precej širši od politično naivne Marte Kos. To igro namreč že vrsto let diktira in igra Ursula von der Leyen. Špekuliramo lahko, da je Vučića poslala h komisarki zato, da preventivno testira silovitost odzivov, preden bi se sama srečala z njim.
Toda nesporno je, da je največja mogoča toleranca do Vučićevega režima že vrsto let v opisu delovnih nalog vsakega komisarja za širitev. To je bil razlog, da je ta resor v prejšnjem mandatu dobila Madžarska. S tem je Viktor Orban, ki se v teh dneh dogovarja o vojaškem zavezništvu z Vučićem, dobil v roke močan vzvod za širjenje svojega vpliva na Balkanu.
Preberite še:
Kdo so Vučićevi ljudje, ki prodirajo v Jankovićevo Ljubljano
Je zdaj jasno, zakaj na protestih ni zastav EU?
Se lahko ob vse tem sploh še čudimo, da v petih mesecih protestov v Srbiji v množicah ni bilo mogoče videti niti ene zastave EU?
Po tem, ko je oblast v ZDA prevzel Donald Trump, ki je Evropi napovedal carinsko vojno, sam pa začel koketirati z Vladimirjem Putinom, je kazalo, da bo EU začela iskati novo identiteto. V dveh mesecih smo prišli do točke, ko strogih fiskalnih pravil očitno ne bo več, govori se o novih vlaganjih v gospodarski razvoj in skupnih obrambnih silah. Pred vsakimi volitvami, kjer se obeta zmaga skrajne in populistične desnice, poslušamo, da sta demokracija in vladavina prava temelj evropske identitete, ki ju velja na vsak način braniti.
Toda v istem času se pred našimi očmi dogaja Srbija, kjer smo priča trenutno največji bitki za demokracijo in vladavino prava na evropskih tleh. Tu nastopi zadrega, gledanje stran in sestanki v Bruslju s kurtoaznimi frazami.
Preberite še:
Zakaj Vučić ne govori o žrtvah #kolumna
Kolateralna škoda bo tudi "mehki" vpliv Slovenije
Ne le, da na takšen način nikomur na Balkanu ni več mogoče "prodati" evropskega projekta kot dolgoročne rešitve za karkoli. Tudi protestniško gibanje v Srbiji je v sredo dobilo jasno sporočilo: "Sami ste."
V Sloveniji dobro vemo, kaj to pomeni, saj smo bili nekoč v isti koži. Spomnite se, kako je ameriški zunanji minister James Baker junija 1991, nekaj dni pred osamosvojitvijo Slovenije, v Beogradu govoril, da je v interesu ZDA le enotna Jugoslavija. Ki ji je v ironiji zgodovine takrat želel zagospodariti Slobodan Milošević, Vučićev nekdanji šef in ideološki prednik.
Od srede naprej bo zato neizbežna kolateralna škoda tudi slovenski "mehki" vpliv v regiji, zaradi katerega je naša država v prvi vrsti želela imeti resor za širitev.
Ko je več nekdanjih komunističnih držav, tudi Slovenija, leta 2003 podprlo agresijo ZDA na Irak, jim je pokojni francoski predsednik Jacques Chirac cinično dejal, da so zamudile priložnost ostati tiho. To isto priložnost, ostati ob strani in biti vsaj tiho v položaju, ko študentom ni zmogla dati javne podpore, je v zgodbi, ki utegne zaznamovati njen mandat, zdaj zamudila Marta Kos.
