Medtem ko se Hidria, ena od največjih slovenskih industrijskih skupin, sooča z visokim upadom naročil, pri reševanju težav pa si pomaga z državnim denarjem, so se njeni ključni menedžerji ponovno spopadli za prevlado v lastništvu.
V boju tokrat izgublja družina nekdanjega šefa Hidrie Edvarda Svetlika, ki je imela vrsto let v rokah vse vajeti v avtomobilskem dobavitelju iz Idrije. Pobudo prevzema tabor menedžerjev, v katerem je glavni predsednik uprave Iztok Seljak, našel pa je tudi zunanjega financerja: nekdanjega solastnika škofjeloškega Filca Alexa Luckmanna. Objavil je ponudbo za prevzem Hidrie, v rokah pa ima že nekaj več kot polovico lastništva.
Toda spopad se zdaj seli na sodišče. Po naših informacijah je družina Svetlik vložila tožbo, v kateri nasprotnemu taboru očita zlorabo položaja in okoriščanje na podlagi notranjih informacij, konflikte interesov in številne druge kršitve. Seljaku in njegovim zaveznikom očitajo, da poskušajo oškodovati male delničarje Hidrie, saj da jim za odkup njihovih delnic ponujajo manj, kot bi morali po zakonu. Prijavili so jih tudi Agenciji za trg vrednostnih papirjev (ATVP).
Veliki finale boja za Hidrio
Gre za veliki finale boja za Hidrio, ki se je z razkolom med vodilnimi menedžerji začel pred dvema letoma. Takrat so bile vloge obrnjene. Seljakov tabor je obtoževal družino Svetlik, da se želi poceni dokopati do večinskega deleža v skupini Hidria. To naj bi storila s kupovanjem lastnih delnic krovne lastniške družbe H&R, ki bi jih potem kot menedžersko nagrado prejela Urška in Gašper Svetlik.
Temu sta se uprla Seljak in direktor Hidrie Dušan Lapajne. Objavila sta namero za prevzem družbe H&R, ki bi ji morala slediti še prevzemna ponudba, vredna 23 milijonov evrov. Na koncu sta od načrta odstopila, sprti strani pa sta začasno zakopali bojno sekiro. Do zdaj.
Kot opozarja družina Svetlik, naj bi Seljakov tabor že tedaj storil več nepravilnosti, ki naj bi mu omogočile prednost pri sedanjem prevzemu Hidrie. Medtem ko je družba Hidria Holding odkupovala lastne delnice, naj bi Seljak in Lapajne izkoristila svoj položaj in prišla do internih podatkov o delničarjih družbe H&R. Nato naj bi jim pošiljala višje ponudbe za njihove delnice, ki sta jih na koncu tudi odkupila.
Mostovi v Spodnji Idriji so porušeni
Na ta način naj bi Seljak in Lapajne prišla do skoraj petih odstotkov novih delnic. To se je v vojni za Hidrio izkazalo za ključno potezo. Danes imata namreč v lasti večinski, 52-odstotni delež skupine, kar jima brez dodatnega nakupa ne bi uspelo.
V vsakem primeru so mostovi med taboroma porušeni. "V zadnjem letu dni in pol smo se z družino Svetlik pogajali za nov delničarski sporazum, a je medsebojno zaupanje toliko padlo, da ni bil več možen dogovor. Eden od razlogov za dokončno porušenje zaupanja je tudi tožba, ki jo omenjate in so jo vložili v času, ko smo se še pogovarjali,« je včeraj dejal Seljak.
"Družba potrebuje stabilno lastništvo. Prevzeli smo odgovornost za njen razvoj. Pridobili smo investitorja (Alexa Luckmanna, op. a.), ki je dober poznavalec industrije in je pripravljen vlagati denar, ne samo v lastniški delež, ampak tudi finančno podpreti razvoj Hidrie," je dodal. Naši viri iz finančnih krogov sicer opozarjajo, da pretiranega interesa za vlaganja v slovenski avtomobilski sektor že leto dni ni. Korona kriza je negotovost še povečala.
Ali Seljakov tabor krši prevzemno zakonodajo?
Toda Seljaka in Lapajneta glavno delo še čaka. V lastniški strukturi Hidrie je še vedno status quo. Sama imata v lasti nekaj manj kot polovico delnic, kar je premalo za predčasni odpoklic članov upravnega odbora. Družina Svetlik še vedno obvladuje 40 odstotkov delnic, ki jih ni pripravljena prodati. Še šest odstotkov je lastnih delnic. To posledično pomeni, da se prevzemna ponudba, ki sta jo objavila Seljak in Lapajne, dejansko nanaša le na dobra dva odstotka delnic.
Za prevzem bo torej Seljakov tabor po ocenah porabil manj kot milijon evrov. V prevzemni ponudbi namreč delničarjem ponuja 27 evrov za delnico, kar naj bi bilo malce nad njihovo pošteno vrednostjo.
Pri teh načrtih bi se lahko zapletlo. Po zakonu o prevzemih bi morala Seljak in Lapajne v ponudbi za delnico ponuditi najmanj toliko, po kolikor sta jih kupovala v zadnjih dvanajstih mesecih. Toda iz pogodbe o prodaji, s katero razpolagamo v uredništvu necenzurirano.si, je razvidno, da je Seljakovo podjetje Inovatis septembra lani kupilo nekaj manj kot sto delnic, za katere je enemu od delničarjev plačalo 3255 evrov, torej 35 evrov za delnico.
"Delnice so bile plačane in preknjižene januarja 2019. Zaradi določenih okoliščin pri konkretnemu delničarju pa smo morali za evidenco šele septembra lani narediti pogodbo. V letu dni pred prevzemom nismo kupovali delnic po nižji ceni od 27 evrov," zatrjuje Seljak.
Hidria talec bojev med lastniki
Talec celotnega dogajanja je že nekaj časa Hidria, ki ima več kot 1800 zaposlenih. V zadnjih mesecih je delila usodo številnih slovenskih podjetij, ki so vezana na avtomobilsko industrijo in so čez noč doživela 70-odstotni upad naročil.
Sedaj naj bi se dogajanje v Hidrii stabiliziralo, tako da naj bi do konca leta nadoknadila velik del izgubljenega. Leto bodo sklenili s približno 20-odstotnim ali 50-milijonskim padcem prodaje glede na lani, ustvarili naj bi 210 milijonov evrov prihodkov od prodaje.
Veliko preglavic jim še vedno povzroča tudi visoka zadolženost. Kot je pojasnil Seljak, so izkoristili moratorij na odplačila glavnic kreditov in obresti. Glede na velikanski nenaden padec naročil so posegli tudi po ukrepu čakanja na delo doma. V juniju so od države prejeli 800 tisoč evrov, v juliju pa 840 tisoč evrov. Del zaposlenih so vključili tudi v ukrep skrajšanega delovnega časa. V juliju in avgustu pa so začasno izstopili iz sheme subvencij.
