Slaba šala: iz lastništva tovarne izrinjajo državo, ki jim daje pomoč

V Tovarni kemičnih izdelkov (TKI) Hrastnik, eni večjih tovarn v Zasavju, bodo med poletnimi dopusti očitno izpeljali zadnjo fazo menedžerskega prevzema. Pri tem bodo iz lastništva družbe iztisnili podjetja v lasti države, od katere bodo v prihodnjih dveh letih prejeli 140 tisoč evrov subvencije za novo investicijo.

Avtor: Tomaž Modic
četrtek, 26. 7. 2018, 04:04


Necenzurirano prenos
TKI Hrastnik
TKI Hrastnik

Deset vodilnih menedžerjev TKI Hrastnik na čelu z glavnim izvršnim direktorjem Brankom Majesom in predsednikom upravnega odbora Marjanom Dovčem bo v celoti prevzelo lastništvo družbe, ki zaposluje več kot 130 ljudi in na leto ustvari več kot 23 milijonov evrov prihodkov od prodaje.

S pomočjo prijateljskih družb in različnih pravnih manevrov bodo menedžerji, ki obvladujejo več kot 80 odstotkov TKI, pripravili teren za iztisnitev državnih delničarjev - Kapitalske družbe (Kad), Modre zavarovalnice in D.S.U. - iz lastništva.

Branko Majes, prvi mož TKI Hrastnik
Branko Majes, prvi mož TKI Hrastnik
STA

Zaman zahtevali dividende

Ti jim že dalj časa mešajo štrene in zahtevajo boljše rezultate, saj jim TKI Hrastnik kljub pozivom že devet let ni izplačala nobenih dividend.

Medtem ko bo država - ne po svoji volji - očitno ostala brez 12-odstotnega lastniškega deleža v TKI, bo hkrati tej družbi pomagala financirati eno od naložb.

Z javnim razpisom za sofinanciranje investicij podjetij v občinah Hrastnik, Radeče in Trbovlje, ki ga je objavilo ministrstvo za gospodarstvo, ji je dodelila 140 tisoč evrov za investicijo v proizvodnjo novega izdelka po tehnološko bolj inovativnem postopku granuliranja (uporabno v kmetijstvu za gnojila).

Zakaj dokapitalizacija?

Menedžerji bodo državo iz TKI izrinili z naslednjim manevrom:

  • Za 20. avgust so sklicali skupščino delničarjev.
  • Na njej bodo najprej odločali o zmanjšanju osnovnega kapitala TKI Hrastnik za polovico, ki jo bodo prenesli v kapitalske rezerve.
  • Po tej računovodski operaciji bodo povečali osnovni kapital in izdali za več kot tretjino novih delnic v nominalni vrednosti 817 tisoč evrov.
  • Tu se skriva potencialni "kavelj 22". Možnost vpisa novih delnic po ceni, ki bi jo lahko označili za nizko, bodo zelo verjetno izkoristili le menedžerji, ne pa tudi državni lastniki. Ti namreč nočejo vlagati dodatnih sredstev v naložbo, ki jim ne prinaša dividend.
  • Ker bo pred tem prišlo do prepolovitve osnovnega kapitala družbe, bodo lahko delničarji TKI Hrastnik nove delnice vplačevali po nižji nominalni ceni. Za posamezno delnico bodo morali plačati le dva evra namesto dobrih štirih evrov. Za primerjavo: knjigovodska vrednost delnice znaša 9,6 evra. Celotno družbo so tako menedžerji ovrednotili le na nekaj več kot dva milijona evrov, čeprav je imela še konec lanskega leta več kot deset milijonov evrov kapitala, na leto pa ustvari okoli 2,3 milijona evrov denarnega toka iz poslovanja (EBITDA).
  • S tem bodo menedžerji po naših izračunih obvladovali 90 odstotkov delnic. To jim bo po zakonu o gospodarskih družbah omogočalo prisilno iztisnitev preostalih delničarjev.
  • Pričakovati gre, da bodo menedžerji po ceni dva evra izpeljali tudi prevzem in pozneje še iztisnitev. Kad, Modra zavarovalnica in D.S.U. bi v tem primeru prejeli vsega 260 tisoč evrov.

TKI: Šli smo na roko državi

V TKI Hrastnik se branijo, da so s tem dejansko šli na roko (državnim) lastnikom in jim omogočili dokapitalizacijo po sprejemljivi ceni. "Tržna vrednost delnice se po nam znanih podatkih v zadnjih treh letih giblje med 1,25 in 1,4 evra na delnico," so pojasnili.

Poudarjajo, da bo družba, ki je lani ustvarila drugi najvišji dobiček v letih po krizi (dobrih 300 tisoč evrov), z novim kapitalom uradno financirala preselitev upravne stavbe in dela proizvodnje v novo obrtno-industrijsko cono Steklarna - TKI Hrastnik.

TKI Hrastnik
TKI Hrastnik
Google

"Izvedba tega projekta je za našo družbo nujna, saj edino tako lahko zagotovimo dolgoročno družbeno sprejemljivo poslovanje naše družbe," so pojasnili.

"Investicija je ocenjena na osem milijonov evrov, od tega želimo zaradi dolgoročne finančne stabilnosti poslovanja družbe deset odstotkov financirati z lastniškimi viri," so dodali.

V Kadu so na vprašanje, kako bodo preprečili iztisnitev po prenizki ceni, odgovorili, da preučujejo različne možnosti. "Končno odločitev o nadaljnjih aktivnostih bomo sprejeli na podlagi ocene vrednosti družbe TKI Hrastnik," so povedali.

Od kod denar?

Celotna operacija bo menedžerje stala še najmanj 1,4 milijona evrov.

Njihova podjetja Riosi InženiringNanotehna Plus in Astonvita, prek katerih imajo uradno v rokah 72 odstotkov delnic TKI Hrastnik, so imela konec lanskega leta na računih za dobrega pol milijona evrov denarnih sredstev.

Nekatera od njih poslujejo tudi s TKI Hrastnik. V letnem poročilu družbe za leto 2016 je navedeno, da ta posluje tudi z menedžerskim podjetjem Riosi. Kolikšen je obseg njunega medsebojnega prometa, ni razkrito, le da to počne "po tržni ceni".

TKI Hrastnik
TKI Hrastnik
TKI Hrastnik

Najbogatejše je podjetje Nanotehna Plus, ki je lani ustvarilo četrt milijona evrov prihodkov in skoraj 200 tisoč evrov čistega dobička. S čim se ukvarja in ali posluje tudi s TKI Hrastnik, ni znano. Sedež podjetja je v hiši v Podčetrtku, ki je v lasti Branka Majesa.

V zadnjem letu dni se je v lastništvu pojavil tudi finančni holding AG, ki ga obvladuje poslovnež Marko Konič. Trenutno ima v lasti 15-odstotni delež TKI Hrastnik. Na vprašanje, ali pomaga menedžerjem, Konič ni odgovoril.

Menedžerji že iztiskali solastnike

Država ne bo prva, ki jo bodo menedžerji iztisnili iz lastništva TKI Hrastnik.

Junija 2014 so iz svojega podjetja Riosi Inženiring, dolgoletnega večinskega lastnika tovarne, izključili 40-odstotnega družbenika. Gre za podjetje Oil Metal Company, ki ga je obvladoval bosansko-slovenski podjetnik Samid Osmanović in je končalo v stečaju.

"Razlog za izključitev družbenika naj bi bila domnevna škoda, ki jo je povzročila neka druga družba pred letom 2010," je tedaj pravni manever, ki ga dopušča družbeniška pogodba Riosija, pojasnil stečajni upravitelj Drago Dubrovski.

Odločil se je, da bo na sporni skupščinski sklep vložil izpodbojno tožbo, hkrati pa je zoper odgovorne naznanil sum kaznivega dejanja.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net