Revizorji ustavili 25-milijonski posel v državnih Plinovodih

Kako je državna revizijska komisija pritrdila našim opozorilom, da so v državni družbi Plinovodi želeli z zapiranjem vrat različnim ponudnikom 25-milijonski posel dodeliti "hišnemu" gradbincu.

Avtor: Primož Cirman / Vesna Vuković
torek, 12. 11. 2019, 04:05


Necenzurirano prenos
Marjan Eberlinc
STA

Prebivalci Ljubljane, “zelene prestolnice Evrope”, se po načrtih od leta 2022 večinoma ne bodo ogrevali na premog, ampak na plin. Za to bi morala družba Plinovodi, ki je v 60-odstotni lasti države, že začeti z gradnjo dobrih 15 kilometrov dolgega prenosnega plinovoda med ljubljansko toplarno in merilno-regulacijsko postajo v Vodicah.

A pri tej se znova zatika. Še vedno namreč ni jasno, kdo ga bo gradil. Medtem ko so na Plinovodih posel želeli zaupati družbi IMP, ki je od stečaja SCT zgradila veliko večino plinovodne infrastrukture v Sloveniji, je njihove načrte prekrižala državna revizijska komisija. Njena odločba krepi sume, da so v Plinovodih izvajalca del za 25 milijonov evrov vreden projekt izbrali že vnaprej. Na to smo sicer opozarjali že pred dvema mesecema.

Od petih ponudb so izločili štiri

Zgodba o izbiri gradbinca za plinovod do toplarne se vleče že leto dni. Prvi razpis so Plinovodi, ki jih vodi Marjan Eberlinc, objavili decembra lani, a ga je državna revizijska komisija po pritožbi družbe Kolektor Koling razveljavila. Aprila so zato Plinovodi objavili nov razpis, na katerega se je prijavilo pet ponudnikov. Ob IMP in Kolektor Kolingu še:

  • podjetje CVP, ki so ga leta 2012 ustanovili trije nekdanji visoki uslužbenci SCT: Robert Kuzman, Bojan Hočevar in Zorko Cerar.
  • telekomunikacijski operater T2, ki je v lasti Jurija Krča, in
  • družba Garnol, ki je ponudbo oddala skupaj z italijansko družbo S.A.L.P. Garnol je sicer ena od družb, prek katerih Krč obvladuje T2.

Že takrat se je kot favorit za posel omenjal IMP. In res: čeprav so v Plinovodih na mizo dobili pet ponudb, se z izjemo IMP nikomur od ostalih ponudnikov ni uspelo prebiti že čez prvo sito. V Plinovodih jim namreč niso priznali sposobnosti, da bi lahko zgradili dobrih 15 kilometrov prenosnega plinovoda.

Toplarna Ljubljana
Toplarna Ljubljana
STA

Državni revizorji “raztrgali” Plinovode

Zakaj ne? Iz sklepa, ki so ga na portalu javnih naročil objavili v Plinovodih, je razvidno, da so bili vsaj nekateri od razlogov strogo formalističnih, ne pa vsebinski. Vsem štirim izločenim ponudnikom so tako v Plinovodih očitali, da za najmanj enega od tujih podizvajalcev niso predložili zaprisežene izjave ali drugega dokazila o nekaznovanosti v matični državi, ki bi bilo prevedeno v slovenščino.

To je bil glavni razlog, zaradi katerega so Plinovodi izločili ponudbo CVP. Dokazila o nekaznovanosti, ki jih je predložila družba Garnol, naj bi bila pomanjkljiva, saj da niso zajemala vseh kaznivih dejanj. Njen italijanski partner družbe na razpisu sploh ne bi smel sodelovati, saj je po ugotovitvah Plinovodov v prisilni poravnavi, čeprav je bila ta potrjena že marca lani. Prav tako so v Plinovodih ocenili, da nista predložila ustreznega pravnega akta o skupni izvedbi javnega naročila z drugimi partnerji.

CVP in Garnol sta vložila pritožbo na državno revizijsko komisijo, ki jima je zdaj v celoti ugodila. Sklep, s katerima so ju v Plinovodih izločili z razpisa, je razveljavila. V Plinovodih bodo morali zato ponovno ocenjevati, ali sta sposobni graditi plinovod.

Kje vse je dala komisija prav Krču

Iz odločbe je razvidno, da je državna revizijska komisija “raztrgala” domala vso argumentacijo Plinovodov. Naročnik tako po njenem ni imel podlage za izločitev vlagateljev, ki so dokazila o nekaznovanosti predložili v tujem jeziku. V Plinovodih bi morali CVP in Garnolu določiti ustrezni rok, v katerem bi lahko prevedli listine. Ker nobenega od ponudnikov niso pozvali k predložitvi prevodov v slovenski jezik, niso imeli nobene podlage za njuno izključitev z razpisa.

Jurij Krč
Jurij Krč
STA
Tudi argument, da ponudnika nista predložila pravnega akta o skupni izvedbi naročila, ne more biti razlog, zaradi katerega nekdo ne bi bil sposoben zgraditi plinovoda, so ocenili na državni revizijski komisiji.

Še na treh mestih je državna revizijska komisija dala prav Garnolu:

  1. Potrdila o nekaznovanosti so bila tako ustrezna. “Ne more biti bistveno, za katera vsa kazniva dejanja se nanaša nadaljnja izjava o tem, da osebi še nikdar ni bila izrečena pravnomočna sodba,” je zapisala komisija.
  2. V Plinovodih niso ustrezno utemeljili, zakaj in kako naj bi imel Garnolov italijanski partner neplačane zapadle obveznosti.
  3. Prav tako niso imeli podlage za argument, da gre za insolventno družbo, saj je bila njena prisilna poravnava pred oddajo ponudbe že končana.

Se bo projekt pocenil?

Vse skupaj bo projekt novega plinovoda zavleklo še za vsaj nekaj mesecev, a ga morda tudi pocenilo. V Plinovodih se namreč o ceni posla na razpisu, ki po naših podatkih nima navzgor omejene vrednosti (limitirane cene), ne bodo več mogli pogovarjali le z enim ponudnikom, sicer dolgoletnim nekakšnim “hišnim” gradbincem te družbe.

A že na tej točki je na mestu vprašanje o pripravljenosti Plinovodov, da vsem ponudnikom omogočijo enake možnosti za pridobitev posla. Kot že omenjeno, gre že za drugo intervencijo državne revizijske komisije pri istem projektu.

To je pomembno ob dejstvu, da se gradnja plinovodov in ostale plinovodne infrastrukture financira z omrežnino, ki jo plačujejo uporabniki prenosnega sistema. Njeno višino določa agencija za energijo, regulator energetskega trga. Lani so Plinovodi z omrežnino prejeli 32 milijonov evrov, torej le dobrih sedem milijonov evrov več od predvidene vrednosti plinovoda med ljubljansko toplarno in Vodicami.

Družbo Plinovodi že vrsto let vodi Marjan Eberlinc, ki je aprila letos dobil nov mandat. Nadzornemu svetu predseduje Tibor Šimonka, član uprave Slovenske industrije jekla (SIJ), v njem pa kot predstavniki države sedijo še nekdanji direktor Adrie Airways Peter Grašek, vodja direktorata za energijo na ministrstvu za infrastrukturo Hinko Šolinc in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo Alojz Kovše.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net