Eden najbogatejših Madžarov Daniel Jellinek, ki je letos spomladi v imenu zeta predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana želel kupiti največje slovenske hotele, se zanima za nakup Mercatorja, največjega slovenskega trgovca.
To informacijo nam je potrdilo več, med sabo nepovezanih virov. Predstavniki madžarskega sklada Indotek, ki ga vodi Jellinek, tako v zadnjih tednih preučujejo različne možnosti za odkup Mercatorja od hrvaškega koncerna Fortenova, ki je prevzel premoženje nekdanjega Agrokorja. Pri tej operaciji naj bi jim pomagal Franci Zavrl, verjetno najbolj znan slovenski lobist, ki sicer že vrsto let dela za Mercator. Predstavniki Indoteka so se že v začetku oktobra, ob uradnem obisku na Madžarskem, sestali z ministrom za gospodarstvo Matjažem Hanom. Kot so takrat sporočili z ministrstva, je Han Madžarom "izrazil slovenske želje glede Mercatorja".
Jellinek, ki ima po oceni revije Forbes za okrog pol milijarde evrov premoženja, je eden ključnih ljudi iz poslovnega omrežja Viktorja Orbana. Njegov nepremičninski sklad Diofa se je v začetku leta v Sloveniji uradno potegoval za nakup Save, največje domače turistične skupine. Pozneje smo razkrili, da bi bil dejanski kupec slovenskih hotelov Orbanov zet Istvan Tiborcz, s katerim je Jellinek že več let tesno poslovno povezan.
V zadnjih mesecih je že krožilo več informacij o potencialnih interesentih za Mercator, ki v Sloveniji zaposluje 8.000 ljudi, obvladuje pa približno tretjino domačega trga. Omenjala se je francoska multinacionalka Auchan, ki ima v lasti verigo športnih trgovin Decathlon, modnega trgovca Orsay in več drugih blagovnih znamk, tesno pa je povezana z Madžari. Lastnik 47 odstotkov njene madžarske podružnice je namreč Jellinek, ki ji daje v najem tudi trgovske površine.
Iz Zagreba sicer do zdaj nikoli niso dali uradnega signala, da so Mercator pripravljeni prodati. To pa bi se lahko v kratkem spremenilo. "Operacija Mercator", ki jo pripravljajo v Budimpešti, je namreč le del širših geostrateških premikov okrog koncerna Fortenova, dosedanjega lastnika največjega slovenskega trgovca.
Preberite še:
Mercator - talec spopada med Orbanom in Plenkovićem
Plenković si ni želel Orbana na dvorišču
Kot je znano, so imeli do februarske agresije Vladimirja Putina na Ukrajino v Fortenovi glavno besedo Rusi. Največja, 43-odstotna lastnica koncerna je bila Sberbank. Po napadu, ki so mu sledile sankcije, je hitro postalo jasno, da se bo največja ruska državna banka morala umakniti iz Fortenove. Začelo se je iskanje kupca, ki bi od Sberbank kupil njen paket delnic, vreden okrog pol milijarde evrov.
Kot prvi je v igro vstopil Jellinekov Indotek, ki upravlja z več kot tremi milijardami evrov sredstev. Toda posel je v začetku septembra blokirala hrvaška vlada, ki jo vodi Andrej Plenković. Zmotile naj bi jo (pre)tesne poslovne povezave med Jellinekom in Orbanom, s katerim so v Zagrebu že dlje časa v sporu zaradi obvladovanja največje hrvaške naftne družbe Ina. Po informacijah, ki jih je pridobil hrvaški tednik Nacional, se je Orban o odkupu delnic v lasti Sberbank takoj po ruskem napadu na Ukrajino osebno dogovarjal s Putinom.
To je pomenilo, da je morala Plenkovićeva vlada za Fortenovo poiskati "načrt B". Našla ga je tako, da bi za pol milijarde evrov delnic od Sberbank kupila kar Fortenova sama. Če bi se to zgodilo, bi te delnice postale lastne. To bi pomenilo, da ne bi imele glasovalnih pravic, družba pa bi jih lahko pozneje umaknila.
V tem primeru bi glavno besedo v Fortenovi dobil do zdaj drugi največji lastnik, hrvaška energetska družba PPD. Njen 29-odstotni delež delnic z glasovalno pravico bi se namreč čez noč spremenil v 51-odstotnega. S tem bi PPD postala celo večinska lastnica Fortenove. Lastnik in direktor PPD je Pavao Vujnovac, ki je v hrvaških medijih znan kot tamkajšnji "plinski kralj". Družba je namreč hrvaški partner ruskega Gazproma. Vujnovac velja za osebo z odličnimi zvezami na Hrvaškem in v Rusiji. Posloval je tudi s slovenskim Geoplinom.
Preberite še:
Dokaz: v ozadju nakupa slovenskih hotelov vseskozi Orbanova družina
Zavrl izrinil druge lobiste
A temu scenariju nasprotujejo tako nekateri drugi večji upniki kot Rusi. Prvi se bojijo, da bi bil odkup lastnih delnic preveliko finančno breme za Fortenovo. V Zagrebu naj bi zato preučevali možnost, da bi ruski delež Fortenove odkupili hrvaški pokojninski skladi. Medtem želijo v Moskvi svoje delnice še vedno prodati Madžarom. Pat položaj bi rešila šele sodna odločitev, ali lahko Sberbank te delnice kljub sankcijam proda komurkoli želi ali ne. Po naših podatkih bo nova skupščina Fortenove jutri.
Svoj "načrt B" zato pripravljajo tudi na Madžarskem, ki si kot edina država EU odkrito prizadeva za odpravo sankcij proti Rusiji. V Indoteku naj bi ugotavljali, da soglasja hrvaške države za lastniški vstop v Fortenovo ne bodo dobili. Obenem je Mercator za Jellineka, ki se ukvarja z nepremičninami in odkupovanjem bančnih terjatev, zanimiv tudi zato, ker ima največji portfelj nepremičnin v državi.
Vprašanje je tudi, kdo vse iz Slovenije bo Jellineku pomagal pri poslu. Po neuradnih informacijah je pri naskoku na Savo v največji meri računal na odvetnika Andreja Faturja, sicer prvega nadzornika Nove KBM, ki jo kupuje madžarska banka OTP, direktorja in solastnika agencije Pristop Primoža Pusarja in Boruta Petka, nekdanjega dolgoletnega zaupnika takratnega predsednika vlade Janeza Janše. Toda zdaj naj bi jih iz igre izrinil Franci Zavrl, ustanovitelj Pristopa, ki je danes solastnik podjetij Herman & Partnerji in Stratkom.
Preberite še:
Se sploh zavedamo, kaj počne Orban? #kolumna
Sodeloval pri zlorabi evropskih sredstev, odnesel jo je brez kazni
Kot je poročal madžarski portal Atlatszo, eden redkih preostalih neodvisnih medijev v tej državi, je bil Daniel Jellinek vpleten v korupcijsko afero, povezano z zlorabo evropskih sredstev, a jo je osebno odnesel brez kazni. V središču korupcijske zgodbe je podjetje Zsana Geoterm Ltd, ki je nameravalo v majhni vasici na jugu Madžarske zgraditi geotermalni ogrevalni sistem. Za to je leta 2017 zaprosilo za več kot šest milijonov evrov sredstev iz evropskih skladov. Orbanova vlada je zahtevku v celoti ugodila in polovico denarja nakazala kot predujem.
Toda projekt nikoli ni ugledal luči sveta, denar so vpleteni porabili za druge namene. Po poročanju madžarskih medijev je končal tudi na povezanih podjetjih in zasebnih računih.
Ključno vlogo pri tem je po poročanju medija odigralo Jellinekovo podjetje Bohemian Financing. To je namreč podjetju Zsana Geoterm Ltd posodilo šest milijonov evrov, ki jih je potrebovalo kot dokazilo o "lastnih sredstvih" za realizacijo projekta. Še isti dan jih je "predčasno vrnilo", Bohemian Financing pa je dobil dodatno provizijo.
Jellinek je še pred začetkom sojenja priznal, da je njegovo dejanje mogoče razumeti kot pomoč pri goljufiji. Sodišče ga je oprostilo, njegova kazenska evidenca pa je ostala prazna.
