Madžarski poslovneži iz kroga Viktorja Orbana imajo novo tarčo v Sloveniji. Po tem, ko je podjetje Prestige Tourism iz Budimpešte v ponedeljek podpisalo pogodbo o nakupu 43-odstotnega deleža Save, največje slovenske turistične skupine, je zdaj Madžare zamikalo še za pol milijarde evrov premoženja Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke.
Po naših informacijah se namreč v tišini pripravlja načrt za paketno prodajo velike večine terjatev, deležev v podjetjih in nepremičnin, ki so še v lasti DUTB. Daleč najresnejši kandidat za nakup so madžarski skladi, ki bi na ta način ob Savi prišli tudi do lastništva ostalih turističnih naložb: Istrabenzovih hotelov, laške Thermane in prestižnih zemljišč v Izoli. S tem bi izpeljali projekt slovenskega turističnega holdinga, kot si ga je pred leti zamislil minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Le da v tem primeru hoteli na Obali, Bledu, Ptuju, v Radencih in Moravskih Toplicah ne bi končali v rokah naše, ampak madžarske države.
Glavnino tega načrta si želijo v vladajoči stranki izpeljati še pred aprilskimi parlamentarnimi volitvami. Upravni odbor DUTB od lani vodi Franci Matoz, dolgoletni odvetnik Janeza Janše in SDS. Na DUTB smo včeraj poslali več vprašanj. Zanimalo nas je, na kakšen način bo DUTB do konca leta, ko se ji izteče življenjska doba, odprodala svoje premoženje, ali preučujejo možnosti za prodajo večjega dela premoženja enemu kupcu in ali o tem že tečejo kakšni razgovori. Odgovora nismo dobili.
Preberite še:
Zakaj Madžari iz Save skrivajo, da zanje dela Pristop?
Prihaja zadnji krog privatizacije
Kot je znano, je država ustanovila DUTB leta 2013, med sanacijo bank pa nanjo prenesla za skoraj 1,6 milijarde evrov terjatev in drugega premoženja NLB, Nove KBM, Abanke, Probanke in Factor banke. Šlo je za ključno institucijo za izpeljavo tretjega vala privatizacije, ki je sledil finančni krizi. Dve leti pozneje je vlada Mira Cerarja življenjsko dobo DUTB podaljšala do konca leta 2022. Do takrat bi morala prodati večino premoženja, preostalo pa bi prešlo pod okrilje Slovenskega državnega holdinga (SDH).
Konec lanskega junija je imela DUTB še za 552 milijonov evrov premoženja – dobro tretjino vsega, ki ga je odkupila od bank. Toda v zadnjih mesecih ni bilo jasno, kaj se bo zgodilo z DUTB. Njeno premoženje je Janševa vlada sprva želela pripojiti demografskemu skladu, a ga zaradi nesoglasij v koaliciji nikoli ni ustanovila. Nato so se lani pojavile informacije, da utegne vlada življenjsko dobo DUTB spet podaljšati.
Zdaj so v vrhu SDS očitno zaslutili priložnost, da na en mah ubijejo dve muhi. Po veljavni zakonodaji lahko namreč vlada že letos predlaga državnemu zboru, da DUTB preneha z delovanjem. To se lahko zgodi pod enim pogojem: da bo DUTB do takrat prodala več kot tri četrtine obveznosti, ki jih je prevzela. Ta cilj lahko doseže, če bi ji glavnino premoženja uspelo prodati v enem ali več paketih. Kar je najpomembneje, s tem bi DUTB dobila tudi izgovor, da lahko to premoženje proda Madžarom.
Preberite še:
Operacija Sava: dokument, ki Počivalška & Co. postavlja na laž
Bodo Madžari zavladali slovenskemu turizmu?
To operacijo bi lahko DUTB izpeljala brez soglasja vlade. Če bi objavila razpis s kratkim rokom, bi ji to lahko uspelo še pred volitvami. Prvo in zadnjo besedo pri zadnji veliki privatizaciji premoženja slabe banke bi namreč imel namreč njen upravni odbor, v katerem ob Matozu sedi še šest članov. Trije neizvršni direktorji prihajajo iz kvote sedanjih in nekdanjih koalicijskih strank. To so Alenka Urnaut Ropoša (NSi), Gregor Planteu (Konkretno) in Aleksander Lozej (DeSUS). Za operativno delo skrbijo trije izvršni direktorji: ob Mateju Pircu in Andreju Lazarju je bila na ta položaj januarja imenovana Kristina Šteblaj, do zdaj državna sekretarka na ministrstvu za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj (SDS). Tja je prišla po odhodu Roberta Rožiča.
Kaj vse bi kupili Madžari? Med pol milijarde evrov premoženja DUTB je dobra polovica terjatev, za okoli 144 milijonov evrov nepremičnin in za 119 milijonov evrov lastniških naložb. Že nekaj mesecev DUTB prodaja Alpino in Mariborsko livarno (MLM). Toda v paket, ki bi ga ponudila Madžarom, bi zelo verjetno zajela lastniške deleže v večini preostalih podjetjih. Madžare najbolj zanima turizem. V lasti DUTB so tako še vedno Istrabenz Turizem, Thermana, družba Argolina, ki ima v lasti območje nekdanje tovarne v središču Izole, in zemljišče na območju ladjedelnice, ki ga DUTB že prodaja po izklicni ceni devet milijonov evrov. Po naših informacijah se zanj zanima tudi ministrstvo za obrambo, ki ga vodi Matej Tonin.
Madžari bi z nakupom Save (ki je leta 2020 k njeni turistični diviziji pripojila tudi Hotele Bernardin), Istrabenz Turizma, Thermane in zemljišč v Izoli pod svoje okrilje dobili večino naložb, ki jih je želel Počivalšek združiti v turistični holding. Zunaj njihovih rok bi ostali le štiri družbe: Terme Olimia, ki jih je lani prevzela država, Unitur, ki upravlja smučišče na Rogli, Hit Alpinea iz Kranjske Gore in Adria Ankaran.
Preberite še:
Operacija Sava: Orbanovi želijo skriti, da kupujejo slovenske hotele
Kaj vse ima še v lasti slaba banka
DUTB ima še vedno v lasti tudi Mladinsko knjigo, hčerinske družbe Avtotehne, 63-odstotni delež v družbi Merkur nepremičnine, 45-odstotni delež v podjetju Salomon, skoraj 13 odstotkov Cinkarne Celje ... V paketu bi lahko prodala tudi preostala pomembnejše nepremičnine. To so:
- stavbna zemljišča v Rožni Dolini (izklicna cena 7,4 milijona evrov), Podutiku (6,6 milijona evrov), pri rehabilitacijskem centru Soča (šest milijonov evrov), na Brniku (5,5 milijona evrov) in v Mariboru (4,8 milijona evrov),
- poslovno-stanovanjski objekt Šmarna gora (4,6 milijona evrov),
-proizvodno-skladiščni kompleks v Murski Soboti (4,35 milijona evrov),
-skladiščni kompleks v Kozini (3,5 milijona evrov) in
-stavbno zemljišče Trnovsko predmestje (2,9 milijona evrov).
DUTB je sicer v prvem polletju lani ustvarila 71 milijonov evrov prilivov od prodaje premoženja, kar je drugi najslabši rezultat od ustanovitve. Manj so prodali le v prvem polletju 2020, torej v času epidemije covid-19. Maja lani je imela DUTB za 369 milijonov evrov dolga.
Po strategiji prenehanja bi morala DUTB do konca leta 2022 poplačati vse obveznosti, hkrati pa bi ji v portfelju ostalo za 129 milijonov evrov sredstev. Toda računsko sodišče je v reviziji, ki jo je objavilo pred dnevi, ugotovilo, da so priprav na prenehanje delovanja DUTB praktično ni. "Ne glede na to, da je ob izpolnjenosti zakonskega pogoja odločitev o morebitni predčasni ukinitvi DUTB popolnoma na strani vlade, je računsko sodišče ugotovilo, da vlada izpolnitve tega pogoja do zaključka obdobja, na katero se nanaša revizija, ni preverjala niti ni o tem sprejela nobene odločitve," je poudarilo računsko sodišče.
Ker torej vlada ni vnaprej celovito uredila pravnega nasledstva DUTB, ni poskrbela za vzpostavitev pogojev za učinkovito upravljanje njenega preostalega premoženja. Pravno nasledstvo bi morala podrobneje urediti s podzakonskim aktom, a tega ni storila. Računsko sodišče je dejansko ugotovilo, da je DUTB nevodena raketa. V samo pripravo strategije prenehanja ni vključila pristojnega ministrstva za finance. Še več, tja so jo z DUTB poslali šele na izrecno zaprosilo. Prav tako DUTB ni bila kakorkoli vključena v pripravo predloga zakona o demografskem skladu, ki bi moral prevzeti njeno premoženje.
