Nekdanja lastnika Večera gradita luksuzna stanovanja

Uroš Hakl in Sašo Todorović sta prevzela nepremičninski projekt v središču Ljubljane, ki sta ga pred tem financirala Matej Erjavec in Rašo Nesterović, vodilna moža Košarkarske zveze Slovenije (KZS).

Avtor: Primož Cirman / Tomaž Modic
petek, 9. 6. 2023, 12:00


Hakl Todorovič
Nekdanja lastnika mariborskega Večera Uroš Hakl in Sašo Todorović v Ljubljani gradita stanovanja.
mediaspeed

V središču Ljubljane, v Knafljevem prehodu, se že več mesecev gradi nova zgradba z več kot 20 luksuznimi stanovanji in poslovnimi prostori. Gre za nepremičninski projekt Devetka, ki se vrsto let ni premaknil z mrtve točke. Zaustavljala so ga nesoglasja med solastniki zemljišč, kriza in druge težave različnih financerjev, ki so se menjavali v tem času.

Zdaj imata glavno besedo pri projektu Sašo Todorović in Uroš Hakl, nekdanja lastnika mariborske medijske družbe Večer. Od konca maja imata namreč v rokah 51 odstotkov nepremičninskega podjetja Domus Viridis, ki uradno gradi novi stanovanjsko-poslovni objekt. Že pred tem sta bila financerja gradnje, ki jo po naših podatkih vodi Todorović, sicer tudi direktor podjetja Domus Viridis.

Po javno dostopnih podatkih sta Todorović in Hakl v projekt vstopila namesto dveh vodilnih mož Košarkarske zveze Slovenije (KZS): predsednika Mateja Erjavca in generalnega sekretarja Raša Nesterovića, ki je vrsto let igral v ligi NBA. Oba sta pred tremi leti skupaj s Slavkom Latinovićem, nekdanjim vodjo gostilne pri Vodniku v ljubljanski Šiški, zagotovila 1,4 milijona evrov za odkup preostalega dela starega objekta v Knafljevem prehodu. Letos so ga porušili, s čimer se je lahko začela gradnja novega.

Gradbišče v Knafljevem prehodu.
Gradbišče v Knafljevem prehodu.
Google

Preberite še:
Šefa košarkarske zveze bi v Ljubljani gradila luksuzna stanovanja

Kdo vse je še zraven pri gradnji

Hakl in Todorović, nekdanji direktor telekomunikacijskega operaterja T-2, sta Večer kupila leta 2014, zanj pa sta takrat plačala dober milijon evrov. Prodala sta ga leta 2021, še pred tem pa je v njunih rokah končala nepremičnina, v kateri je sedež tega časopisa.

V projekt Devetka sta vstopila skupaj z družbo Euroin Fond Management, ki jo obvladujeta Iztok Kremser in Marko Mulej. Prvi je v času zadnje vlade LDS vodil komisijo za prodajo Slovenskih železarn, zdaj pa je večinski lastnik družbe Humano, ki je lani poleti od Mestne občine Ljubljana dobila koncesijo za program družinske medicine. Mulej pa je nekdanji nadzornik proizvajalca laserjev Fotona, ki se je v zadnjih letih ukvarjal z nepremičninskimi projekti. Skupaj imata v lasti Enos, ki zagotavlja daljinsko ogrevanje na Jesenicah.

Kot nam je pojasnila solastnica projekta Carmen Dobnik, sicer znana ljubljanska odvetnica, je pri projektu prišlo do manjše zamude zaradi vgradnje temeljev. Kljub temu pričakuje, da bo še pred novembrom v tretji gradbeni fazi.

Septembra naj bi stanovanja ponudili trgu, pri čemer naj bi bile prodajne cene za kvadratni meter stanovanja približno takšne kot v luksuznem kompleksu Schellenburg, ki ga je zgradil nepremičninski poslovnež Jože Anderlič. Tam je 68 kvadratnih metrov veliko stanovanje stalo 517 tisoč evrov. Za najdražje stanovanje, veliko 225 kvadratnih metrov, ki ima tudi teraso, pa je bilo treba odšteti skoraj tri milijone evrov.

Eden od prejšnjih financerjev projekta je bil Rašo Nesterović.
Eden od prejšnjih financerjev projekta je bil Rašo Nesterović.
Mediaspeed

Preberite še:
Kdo v Ljubljani kupuje luksuzna stanovanja brez kredita

Dolga zgodovina projekta Devetka

Kot že omenjeno, ima projekt Devetka dolgo zgodovino. Začeli so jo graditi že leta 2001 v okviru javno-zasebnega partnerstva, vendar prišli le do tretje gradbene faze, torej postavili streho in preprečili uničenje objekta.

Prvotni zasebni investitor je bila družba Polder, ki jo je vodil Borut Rezar, glavni akter in obsojeni v aferi Zbiljski gaj. Polder je po nekaj letih končal v stečaju, nedokončani objekt pa se je znašel v stečajni masi. Projekt je nato poskušal oživiti Bahtijar Bajrović, prvi mož in lastnik verige trgovin Sportina, vendar je po izbruhu krize 2008 ustavil vse aktivnosti v zvezi s projektom. Na koncu so nepremičnino zaradi prezadolženosti Bajrovićevega imperija prevzele banke.

Toda že prej se je zapletlo zaradi različnih interesov. Nedokončani objekt po mnenju arhitektov in solastnikov, ki so bili potencialni vlagatelji, ni bil dobro zastavljen, zato so se morali uskladiti glede spremembe prostorskih aktov. Ključni problem je bila skupna parcela, na kateri so med seboj povezani objekti in zemljišča ob Knafljevem prehodu. Ta je bila v lasti sedmih lastnikov, večina pa je imela nerealna cenovna pričakovanja ob morebitnem odkupu.