Junija lani je RTV Slovenija razkrila izkoriščanje delavcev v podjetju Marinblu, ki je v lasti nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja in njegove soproge Rozane Šuštar. V pakirnici rib iz Kozine naj bi jih silil v čezmerno delo, jih snemali in se nad njimi izživljali. 12 indijskih državljanov, ki so delali v podjetju, naj bi nekaj časa spalo v skupnih prostorih nad pakirnico. Na ministrstvu za delo so takrat ocenili, da to "meji na novodobno suženjstvo".
Toda v istem času, ko so njegovi delavci živeli in delali v nemogočih razmerah, je Boris Šuštar okrožno sodišče v Ljubljani prepričeval, da je zgleden državljan. Šuštar, ki je konec leta 2012 prestal pet let in pol dolgo zaporno kazen zaradi zlorabe položaja, ga je namreč zaprosil za predčasni izbris te obsodbe iz kazenske evidence. Razlog? To bi mu omogočilo lažja potovanja v tujino. Postal bi lahko tudi izredni profesor in študentom predaval o poslovanju.
Pri tem je Šuštar predlog za predčasni izbris obsodbe v največji meri utemeljil tudi z delovanjem svojega podjetja Marinblu. "Dr. Boris Šuštar je ponosen, da je naredil podjetje, ki je lahko zgled rehabilitacije osebnosti po prestani kazni zapora in prispevka posameznika k družbi. Njuno podjetje je aktivni izvoznik in izvaža v več kot 10 držav, s tem dr. Boris Šuštar prispeva k razvoju slovenskega gospodarstva in se je dokazal za izredno uspešnega gospodarstvenika," piše v predlogu, ki ga je sodišče zavrnilo.
Le nekaj dni pred tem, ko je na sodišče vložil predlog za izbris obsodbe, je podjetje Marinblu v Slovenijo pripeljalo delavce iz Bosne in Hercegovine, ki so po lastnih besedah delali v nečloveških razmerah. Inšpektorat za delo, ki je ukrepal šele po medijskem razkritju dogajanja v tovarni, je nato podjetje Marinblu začel preiskovati zaradi suma prisilnega dela in trgovine z ljudmi.
Preberite še:
Državni milijoni za podjetje, ki je v preiskavi zaradi prisilnega dela
Poudaril, da ni storil novega kaznivega dejanja
Borisa Šuštarja, nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo, ki je veljal za kader LDS, so kriminalisti leta 2000 prijeli v Murglah, ko je prejel 70.000 nemških mark podkupnine. Prvič je bil na dve leti zapora obsojen leta 2004, drugič pa na šest let zapora zaradi zlorabe položaja. Tik pred koncem drugega sojenja je pobegnil v Kanado, kjer so ga prijeli in izročili Sloveniji. Februarja 2009 je bil pravnomočno obsojen na enotno kazen petih let in pol zapora.
Kazen je v celoti prestal novembra 2012. Istega leta je Šuštar ustanovil podjetje Mariblu, a je imel zaradi obsodbe, ki je ostala v kazenski evidenci, očitno težave pri poteh v tujino - najbolj v države, ki niso članice EU. Januarja lani je zato Šuštar zaprosil za njen izbris. Sodišče ga je maja lani zavrnilo: zaradi narave kaznivih dejanj in okoliščin, ki "niso take, da bi posebno upravičevale predčasni izbris obsodbe".
"Omejitve na nekaterih življenjskih področjih, ki so jih po pravnomočni obsodbi deležni storilci kaznivih dejanj, so neizogibna posledica izvrševanja slednjih," ga je podučilo sodišče. Poleg tega dejstvo, da po izpustu iz zapora ni storil novega kaznivega dejanja ni pozitivno ravnanje, zaradi katerega bi bil Šuštar upravičen milejše obravnave oziroma sodne rehabilitacije. "Gre namreč za ravnanje, ki ga družba od obsojenega pričakuje in terja," je opozorilo. Spomnilo ga je tudi na težo storjenih kaznivih dejanj in dejstvo, da je "v izogib kazenskemu postopku zapustil Republiko Slovenijo in se vrnil šele prisilno". Leta 2020, v času epidemije, pa je bil sankcioniran še zaradi relativno hujše kršitve cestno prometnih predpisov - prehitre vožnje.
Čeprav je sodišče zavrnilo prošnjo za predčasen izbris iz kazenske evidence, Šuštarju ni bilo potrebno čakati dolgo. To je namreč po uradni dolžnosti naredilo novembra lani, saj je minilo natanko deset let od njegove izpustitve iz zapora. Vmes se je podjetje Marinblu, ki je po njegovih besedah zgled, znašlo v središču afere zaradi izkoriščanja delavcev.
Preberite še:
Pakt Vućić-Janša za lov na Goloba in srbsko opozicijo
"Delavci vedno delali 8 ur, nikoli več ali manj"
Iz zapisnikov inšpektorata za delo, ki smo jih pridobili v uredništvu, je razvidno, da so v Šuštarjevem podjetju ugotovili številne kršitve. Do njihovega ukrepanja je sicer prišlo šele konec maja lani, teden dni po tistem, ko so se zaposleni organizirali in s pomočjo Delavske svetovalnice pod vodstvom Gorana Lukiča obrnili na državne institucije.
Toda, kot pričajo nekdanji zaposleni, so se kršitve začele dogajati že dolgo pred tem, a so jih nadzorne institucije spregledale. Tako so bili tam večkrat predstavniki delovnega inšpektorata, vendar so se običajno vnaprej najavili in obiskali pisarno direktorice. V proizvodnjo jih ni bilo. Poleg tega so bili bolj kot na morebitne kršitve delovnopravne zakonodaje pozorni na to, ali delavci nosijo kirurške (in ne pralne) maske in ali je med njimi zadostna medsebojna razdalja.
Ko so lani poleti v podjetje Marinblu usmerile medijske luči, se je naenkrat vse spremenilo. V njegovih prostorih na Kozini so bili inšpektorji praktično vsak teden. V juniju so tako opravili najmanj štiri inšpekcijske nadzore. Podrobno so preverjali vse pogodbe z delavci, obračune ur, izplačila prejemkov in celo dokazila o varnem delovanju strojev. Njihove ugotovitve so bile zaskrbljujoče.
Tako v evidencah o izrabi delovnega časa sploh ni bilo razvidno, kdaj so zaposleni začeli in kdaj končali z delom, ali so delali ponoči in kdaj so imeli odmor. "V pregledanem obdobju so vsi delavci delali vsak delovni dan 8 ur dnevno, nikoli več ali manj. Nikoli niso delali ob sobotah, nedeljah ali praznikih," so zapisali. Resnica je bila drugačna, so opozarjali v Delavski svetovalnici. Izpostavili so primer delavca, ki je maja lani delo opravljal 30 ur brez počitka. Od 18. do 24. ure je delal proizvodnji, nato je vozil kombi z dostavo na Češko, od koder se je vrnil ob eni uri zjutraj naslednji dan. Ob peti uri zjutraj je bil ponovno na svojem delovnem mestu, ko je opravil še eno dostavo v Sloveniji.
Preberite še:
Šef Nova24TV želel speljati blagovno znamko N1
Od države dobila tri milijone evrov, nad Izolo pa gradita vilo
Inšpektorji so podrobno preverjali vse pogodbe o zaposlitvi oziroma pogodbe, na podlagi katerih so delavci delali v proizvodnji in potrdili sume nepravilnosti. Tako je bilo v podjetju Marinblu 12 državljanov Indije, ki so bili s strani portugalske agencije napoteni k naročniku za obdobje od maja do novembra 2022. Toda ta agencija ni imela dovoljenja za opravljanje svoje dejavnosti v Sloveniji, zato so podjetju prepovedali delo s temi delavci.
Zanimali so jih tudi zapisniki o pregledu in preskusu delovne opreme v pakirnici ter dokazil o usposabljanju za varno opravljanje dela. Ker teh v podjetju Marinblu niso našli, so mu začasno prepovedali delo.
Preden so ga odkrile nadzorne institucije, je bilo podjetje Marinblu deležno izdatne pomoči države. Ta je imela ključno vlogo pri hitrem vzponu in širitvi poslovanja podjetja, ki je danes eden od največjih predelovalcev ribiških proizvodov pri nas. V zadnjih treh letih mu je ministrstvo za kmetijstvo odobrilo skoraj tri milijone evrov nepovratnih sredstev. Kot smo razkrili, so celo spreminjali predpise, da bi mu lahko izplačali čim več. V tem času sta si zakonca Šuštar urejala tudi novo domovanje. Na prestižni lokaciji nad Izolo sta kupila gradbeno parcelo in na njej začela graditi luksuzno vilo.
