Koprska luka odprla srbskemu tajkunu pot do večine letališča v Portorožu

Ko vlada Marjana Šarca na eni strani sprejema sklepe, s katerimi želi ubraniti slovenski turizem pred srbskim tajkunom Miodragom Kostićem, mu na drugi strani do novih investicij pomaga državno podjetje.

Avtor: Tomaž Modic / Vesna Vuković
četrtek, 3. 1. 2019, 15:58


Necenzurirano prenos
Miodrag Kostić.
STA

Miodrag Kostić je novi večinski lastnik Aerodroma Portorož. Tik pred novoletnimi prazniki mu je 15-odstotni delež prodala Luka Koper v večinski lasti države.

Že doslej je bil Kostić 38-odstotni lastnik portoroškega letališča. Do tega deleža je kupil, ko je odkupil deleža od družbe Fraport Slovenija in Istrabenza.

Koliko je Luki Koper plačal za delež, ki mu omogoča prevzem upravljalskega nadzora nad družbo, še ni znano. Nominalna vrednost kupljenega osnovnega vložka sicer znaša okoli 626 tisoč evrov.

Preostala lastnika Aerodroma Portorož sta občina Piran s 36-odstotnim deležem in gradbeno podjetje CPK, ki obvladuje nekaj več kot 10 odstotkov družbe.

Letališče ima 11 zaposlenih in je v letu 2017 ustvarilo 410 tisoč evrov prihodkov od prodaje.

Aerodrom Portorož
Aerodrom Portorož
Aerodrom Portorož

Popovič lobiral za Kostića

Kostić ima s turizmom na Obali velike načrte. V lasti ima hotel Kempinski v Portorožu, istoimenski turistični kompleks v Savudriji in tretjinski lastniški delež letališča v Portorožu. Pri teh načrtih uživa bolj ali manj tiho podporo nekaterih vodilnih politikov na Obali. Po naših informacijah se je pred lokalnimi volitvami redno sestajal z nekdanjim koprskim županom Borisom Popovičem in kandidatom za župana Pirana Tomažem Gantarjem.

Boris Popovič, nekdanji koprski župan
Boris Popovič, nekdanji koprski župan
STA
Prav v tistem času je Popović kot državni svetnik ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek zastavil vprašanje, kaj bo naredila za razvoj portoroškega letališča oziroma kdaj bodo sprejeti akti, ki bodo omogočali razvoj in širitev letališča, kaj so vzroki za zamudo in zakaj tega projekta ne uvrsti med tiste, ki jih financira država. Pod črto, lobiral je za zasebne projekte Miodraga Kostića.

Vlada ga je zavrnila: "Glede na to, da se obratovanje letališča Portorož zagotavlja v tržnih pogojih, letališče Portorož ne more izvajati gospodarskih dejavnosti v obliki javnih gospodarskih služb, zaradi česar izvedba vzdrževalnih del (širitev letališča, op.p.) v javno korist na letališču Portorož ni možna."

Država mu želi preprečiti nadaljnjo širitev

Miodrag Kostić, najbogatejši srbski tajkun, je sicer že dalj časa na prevzemnem pohodu.

V Srbiji, na Hrvaškem in v Sloveniji kupuje banke, verige hotelov in druge turistične zmogljivosti, marine, letališča, kmetijsko-predelovalne skupine …

V Sloveniji je kupil hotel Kempinski v Portorožu, s slovensko državo pa bije boj za nove pomembne hotelske kapacitete na Obali. Kot smo poročali, želi prevzeti Hotele Bernardin. Na muhi najbogatejšega srbskega tajkuna se je znašla tudi Sava, največja turistična skupina v Sloveniji.

Hoteli Bernardin
Hoteli Bernardin
/
Zato je vlada začela z ukrepi, s katerimi bi Kostiću preprečila nadaljnjo širitev na Obali.

Decembra je kot skupščina Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) naložila, da do zaključka postopka prodaje delnic Istrabenz turizma, s katerimi so zavarovane terjatve DUTB do Istrabenz holdinga ne pristopa k prodaji terjatev DUTB do Istrabenz holdinga.

"Vzporedni tek dveh prodajnih postopkov ne zagotavlja optimizacije cene in vrednosti premoženja", sklep pa je povezan z izvajanjem turistične strategije. S tem nedvomno želi preprečiti, da bi se Kostić dokopal do porotoroškioh hotelov. portoroških hotelov zapreti Kostiću, ki je menda DUTB oddal zavezujočo ponudbo za nakup več kot 93-odstotkov terjatev do Istrabenz holdinga.

Tik pred prevzemom Gorenjske banke

Končni cilj Kostića, ki je iz divje srbske tranzicije izplaval kot eden od najbogatejših Srbov, niso bili le hoteli, ampak – banka na območju EU. Kot smo poročali, mu je Banka Slovenije nedavno dovolila prevzem Gorenjske banke. Poteguje se tudi za nakup Abanke.

Članek prvotno objavljen na strani siol.net